(1)

V pismu, ki ga je generalni sekretariat Komisije evidentiral 19. novembra 2010, je Litva zaprosila za dovoljenje, da uporabi ukrep, ki odstopa od člena 287(11) Direktive o DDV, da bi lahko oprostila davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 45 000 EUR (v nadaljnjem besedilu: ukrep). Ta ukrep bi navedene davčne zavezance oprostil nekaterih ali vseh obveznosti glede davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) iz poglavij 2 do 6 naslova XI Direktive o DDV.

(2)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive o DDV je Komisija o zahtevi Litve obvestila druge države članice s pismom z dne 21. januarja 2011. Komisija je s pismom z dne 25. januarja 2011 uradno obvestila Litvo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo o zahtevi.

(3)

V naslovu XII Direktive o DDV je državam članicam že na voljo možnost posebne ureditve za mala podjetja. Ukrep odstopa od naslova XII Direktive o DDV le, če je prag letnega prometa davčnega zavezanca v posebni ureditvi višji od trenutno dovoljenega v Litvi v skladu s členom 287(11) Direktive DDV, ki znaša 29 000 EUR.

(4)

Višji prag v posebni ureditvi je ukrep poenostavitve, saj lahko znatno zmanjša obveznosti glede DDV za najmanjša podjetja, obenem pa posebna ureditev za davčne zavezance ni obvezna in podjetjem omogoča, da se lahko odločijo za splošne ureditve DDV.

(5)

Komisija je v predlog Direktive za poenostavitev obveznosti glede davka na dodano vrednost z dne 29. oktobra 2004 ( 2 ) vključila določbe, ki so namenjene, da državam članicam omogočijo, da za ureditev oprostitve DDV določijo zgornjo mejo letnega prometa do 100 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, pri čemer se lahko ta znesek vsako leto posodobi. Zahteva, ki ga je predložila Litva, je skladen s tem predlogom.

(6)

Odstopanje ne bo vplivalo na lastna sredstva Unije iz DDV in bo imelo le zanemarljiv učinek na skupni znesek prihodkov iz DDV Litve, obračunanih v fazi končne potrošnje –