(a) osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb, za premoženjska razmerja iz zakonske zveze, oporoke in dedovanje;

(b) stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih podjetij ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke;

(c) socialno varnost;

(d) arbitražo.

1.

2. v preživninskih zadevah pred sodišči v kraju, kjer ima preživninski upravičenec stalno prebivališče ali običajno prebivališče, ali, v primeru povezave zadeve s postopkom v zvezi z osebnim stanjem osebe, pred sodiščem, ki je v skladu z lastnim pravom tega sodišča, pristojno za te postopke, razen če ta pristojnost ne temelji izključno na državljanstvu ene od strank;

3. v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek;

4. če gre za civilno tožbo za odškodnino ali za vrnitev v prejšnje stanje, ki temelji na dejanju, zaradi katerega je bil sprožen kazenski postopek, pred sodiščem, kjer je bil sprožen ta postopek, če to sodišče po lastnem pravu lahko odloča v civilnopravnih zahtevkih;

5. če gre za spor, ki izhaja iz poslovanja podružnice, agencije ali druge poslovne enote, pred sodišči v kraju, v katerem se nahaja ta podružnica, agencija ali poslovna enota;

6. kot ustanovitelj, upravitelj ali upravičenec trusta, oblikovanega na podlagi zakona ali pisne pogodbe, ali ustno in s pisnim dokazilom, pred sodišči države članice, v kateri se ta trust nahaja;

7. če gre za spor v zvezi z izplačilom nagrade za reševanje tovora, pred sodiščem, pod pristojnostjo katerega je bil predmetni tovor:

ob upoštevanju, da se ta določba uporablja samo v primeru, če se zatrjuje, da ima toženec pravice na tovoru, ali da je imel te pravice v času reševanja.

1. če je ena od več toženih oseb, tudi pred sodiščem kraja, kjer ima ena od njih stalno prebivališče, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov;

2. v tožbi glede garancij ali v drugih intervencijskih tožbah, pred sodiščem, kjer teče prvotni postopek, razen če je bil ta postopek začet samo z namenom, izvzeti to osebo iz pristojnosti sodišča, ki bi bilo pristojno v tej zadevi;

3. če gre za nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerem je temeljila prvotna tožba, pred sodiščem, kjer je v teku prvotni postopek;

4. v zadevah v zvezi s pogodbo, če se tožba lahko povezuje s tožbo zoper istega toženca v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah, pred sodiščem v državi članici, v kateri se nahaja nepremičnina.

(a) pred sodišči države članice, kjer ima stalno prebivališče; ali

(b) v drugi državi članici v primeru tožb, ki jih vložijo zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja, pred sodiščem kraja, kjer ima stalno prebivališče tožnik;

(c) če gre za sozavarovalnico, pred sodišči v državi članici, v kateri je začet postopek zoper vodilno zavarovalnico.

1. ki je sklenjen potem, ko je prišlo do spora; ali

2. ki omogoča zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zavarovanja, da sproži postopek pred drugimi sodišči kot tistimi, določenimi v tem oddelku; ali

3. ki je sklenjen med zavarovalcem in zavarovalnico, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države, in sicer celo v primeru, da pride do škodnega dogodka v tujini, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države; ali

4. ki je sklenjen z zavarovalcem, ki nima stalnega prebivališča v državi članici, razen če je zavarovanje obvezno ali se nanaša na nepremičnine v državi članici; ali

5. ki se nanaša na zavarovalno pogodbo, ki krije enega ali več zavarovalnih primerov iz člena 14.

1. vsako izgubo ali poškodovanje:

2. vsako odgovornost, razen za telesno poškodbo potnikov ali izgubo ali poškodovanje njihove prtljage:

3. vsako finančno izgubo, povezano z uporabo ali delovanjem plovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), zlasti izgubo tovora ali čartersko izgubo;

4. vsak zavarovalni primer ali interes, povezan s katerim koli zavarovalnim primerom iz točk od 1 do 3;

5. ne glede na točke od 1 do 4 vse „velike nevarnosti“, opredeljene v Direktivi Sveta 73/239/EGS ( 7 ), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 88/357/EGS ( 8 ) in Direktivo Sveta 90/618/EGS ( 9 ), in z morebitnimi nadaljnjimi spremembami.

(a) če gre za pogodbo o prodaji blaga na obroke; ali

(b) če gre za pogodbo o posojilu z obročnim odplačevanjem ali za kakršno koli drugo obliko posojila za financiranje prodaje blaga; ali

(c) v vseh drugih primerih, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti.

1. ki je bil sklenjen po nastanku spora; ali

2. ki omogoča potrošniku, da sproži postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku; ali

3. ki je sklenjen med potrošnikom in drugo pogodbeno stranko, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države članice, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države članice.

1. pred sodišči v državi članici, kjer ima stalno prebivališče; ali

2. v drugi državi članici:

1. ki je bil sklenjen po nastanku spora; ali

2. ki omogoča delavcu, da sproži postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku.

1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina.

Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakup nepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev, pristojna tudi sodišča držav članic, v katerih ima toženec stalno prebivališče, pod pogojem, da je najemnik/zakupnik fizična oseba in da imata najemodajalec/zakupodajalec in najemnik/zakupnik stalno prebivališče v isti državi članici;

2. v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, sodišča držav članic, v katerih ima gospodarska družba, pravna oseba ali združenje svoje stalno prebivališče. Za ugotovitev tega stalnega prebivališča sodišče uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava;

3. v postopkih, predmet katerih je veljavnost vpisov v javne knjige, sodišča države članice, kjer se vodi javna knjiga;

4. v postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, sodišča države članice, v kateri je bila vložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno.

Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada v skladu s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki je bila podpisana v Münchnu, 5. oktobra 1973, imajo sodišča vsake države članice izključno pristojnost, ne glede na stalno prebivališče, v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo katerega koli evropskega patenta, podeljenega za to državo;

5. v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena.

(a) v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki; ali

(b) v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama; ali

(c) v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini in redno upoštevani s strani strank pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.

1. v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču, pod pogojem, da tožnik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu; ali

2. če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, pod pogojem, da tožnik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče.

1. če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje;

2. če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost;

3. če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje;

4. če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje.

(a) statutarni sedež; ali

(b) glavno upravo; ali

(c) glavno poslovno enoto.

(a) Nemčije v skladu s členi 68 in 72 do 74 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi,

(b) Avstrije v skladu s členom 21 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi,

(c) Madžarske v skladu s členi 58 do 60 Zakona o pravdnem postopku (Polgári perrendtartás) o obvestitvi drugega o pravdi.

(a) če je bil postopek v državi članici izvora začet po začetku veljavnosti Bruseljske ali Luganske konvencije tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi članici;

(b) v vseh drugih primerih, če je bila pristojnost določena v skladu s pravili iz poglavja II ali iz konvencije, sklenjene med državo članico izvora in zaprošeno državo članico, ki je veljala v času začetka postopka.

— Konvencija med Belgijo in Francijo o sodni pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in arbitražnih odločb ter verodostojnih listin, podpisana v Parizu 8. julija 1899,

— Konvencija med Belgijo in Nizozemsko o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana 28. marca 1925 v Bruslju,

— Konvencija med Francijo in Italijo o izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 3. junija 1930 v Rimu,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Francosko republiko o vzajemnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah s protokolom, podpisana 18. januarja 1934 v Parizu,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Kraljevino Belgijo o vzajemnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah s protokolom, podpisana 2. maja 1934 v Bruslju,

— Konvencija med Nemčijo in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 9. marca 1936 v Rimu,

— Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvršitvi sodnih odločb ter javnih listin v zvezi s preživninskimi obveznostmi, podpisana 25. oktobra 1957 na Dunaju,

— Konvencija med Nemčijo in Belgijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. junija 1958 v Bonnu,

— Konvencija med Nizozemsko in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. aprila 1959 v Rimu,

— Konvencija med Nemčijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. junija 1959 na Dunaju,

— Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 16. junija 1959 na Dunaju,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Zvezno republiko Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1960 v Bonnu,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1961 na Dunaju, s Protokolom o spremembah, podpisanim 6. marca 1970 v Londonu,

— Konvencija med Grčijo in Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 4. novembra 1961 v Atenah,

— Konvencija med Belgijo in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter drugih izvršljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. aprila 1962 v Rimu,

— Konvencija med Nizozemsko in Nemčijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter drugih izvršljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. avgusta 1962 v Haagu,

— Konvencija med Nizozemsko in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. februarja 1963 v Haagu,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Italijansko republiko o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 7. februarja 1964 v Rimu, s Protokolom o spremembah, podpisanim 14. julija 1970 v Rimu,

— Konvencija med Francijo in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 15. julija 1966 na Dunaju,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Kraljevino Nizozemsko o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. novembra 1967 v Haagu,

— Konvencija med Španijo in Francijo o priznavanju in izvrševanju sodnih ter arbitražnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 28. maja 1969 v Parizu,

— Konvencija med Luksemburgom in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 29. julija 1971 v Luxembourgu,

— Konvencija med Italijo in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, sodnih poravnav ter javnih listin, podpisana 16. novembra 1971 v Rimu,

— Konvencija med Španijo in Italijo o pravni pomoči ter o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 22. maja 1973 v Madridu,

— Konvencija med Finsko, Islandijo, Norveško, Švedsko in Dansko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana 11. oktobra 1977 v Københavnu,

— Konvencija med Avstrijo in Švedsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana 16. septembra 1982 v Stockholmu,

— Konvencija med Španijo in Zvezno republiko Nemčijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav ter izvršljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. novembra 1983 v Bonnu,

— Konvencija med Avstrijo in Španijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav ter izvršljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. februarja 1984 na Dunaju,

— Konvencija med Finsko in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana 17. novembra 1986 na Dunaju,

— Pogodba med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvršljivosti sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana 24. novembra 1961 v Bruslju, kolikor velja,

— Konvencija med Češkoslovaško in Portugalsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisana v Lizboni dne 23. novembra 1927 in še vedno veljavna med Češko in Portugalsko,

— Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu, podpisana na Dunaju dne 16. decembra 1954,

— Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti dne 6. marca 1959,

— Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Grčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisan v Atenah dne 18. junija 1959,

— Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravnem prometu v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi dne 6. februarja 1960 in sedaj veljavna med Slovenijo in Poljsko ter med Poljsko in Hrvaško,

— Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju arbitražnih sodb in arbitražnih poravnav v trgovinskih zadevah, podpisan v Beogradu dne 18. marca 1960,

— Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju preživninskih odločb, podpisan na Dunaju dne 10. oktobra 1961,

— Konvencija med Poljsko in Avstrijo o vzajemnih odnosih v civilnih zadevah in o dokumentih, podpisana na Dunaju dne 11. decembra 1963,

— Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško socialistično republiko o ureditvi pravnih odnosov v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Beogradu dne 20. januarja 1964 in še vedno veljavna med Slovenijo, Češko in Slovaško ter Hrvaško, Češko in Slovaško,

— Konvencija med Poljsko in Francijo o pravu, ki se uporablja, pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb na področju osebnostnega in družinskega prava, podpisana v Varšavi dne 5. aprila 1967,

— Konvencija med vladama Jugoslavije in Francije o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovskih stvareh, podpisana v Parizu dne 18. maja 1971,

— Konvencija med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o priznanju in izvrševanju sodnih odločb o preživljanju, podpisana v Beogradu dne 12. decembra 1973,

— Konvencija med Madžarsko in Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti dne 8. oktobra 1979,

— Konvencija med Poljsko in Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 24. oktobra 1979,

— Konvencija med Madžarsko in Francijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu, o priznavanju in izvrševanju odločb ter o pravni pomoči v kazenskih zadevah in izročitvi, podpisana v Budimpešti dne 31. julija 1980,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 22. oktobra 1980 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Grčijo,

— Konvencija med Republiko Ciper in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 30. novembra 1981,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 23. aprila 1982 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Ciprom,

— Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Grčijo o pravnem sodelovanju v civilnih, družinskopravnih, trgovinskih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 5. marca 1984,

— Pogodba med vlado Češkoslovaške socialistične republike in vlado Francoske republike o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih, družinskopravnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Parizu dne 10. maja 1984 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Francijo,

— Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 19. septembra 1984 in sedaj veljavna med Slovenijo in Ciprom,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 6. decembra 1985 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Italijo,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Kraljevino Španijo o pravni pomoči, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana v Madridu dne 4. maja 1987 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Španijo,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi dne 21. decembra 1987 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Poljsko,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bratislavi dne 28. marca 1989 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Madžarsko,

— Konvencija med Poljsko in Italijo o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih zadevah, podpisana v Varšavi dne 28. aprila 1989,

— Pogodba med Češko republiko in Slovaško republiko o pravni pomoči pravosodnih organov in o ureditvi nekaterih pravnih razmerij v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 29. oktobra 1992,

— Sporazum med Republiko Latvijo, Republiko Estonijo in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih, podpisana v Talinu dne 11. novembra 1992,

— Sporazum med Republiko Poljsko in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi dne 26. januarja 1993,

— Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Rigi dne 23. februarja 1994,

— Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Poljsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 14. novembra 1996,

— Sporazum med Estonijo in Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu dne 27. novembra 1998,

— Konvencija med Bolgarijo in Belgijo o nekaterih pravnih zadevah, podpisana v Sofiji 2. julija 1930,

— Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o vzajemni pravni pomoči, podpisan v Sofiji 23. marca 1956 in še vedno veljaven med Bolgarijo in Slovenijo ter Bolgarijo in Hrvaško,

— Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukarešti 7. oktobra 1958,

— Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Češkoslovaško republiko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi 25. oktobra 1958 in še vedno veljavna med Romunijo in Slovaško,

— Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 3. decembra 1958,

— Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o pravni pomoči, podpisana v Beogradu 18. oktobra 1960, in njen protokol, še vedno veljavna med Romunijo in Slovenijo ter Romunijo in Hrvaško,

— Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 4. decembra 1961,

— Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu ter veljavnosti in vročitvi dokumentov in njej priloženi protokol, podpisana na Dunaju 17. novembra 1965,

— Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 16. maja 1966,

— Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah in njen protokol, podpisana v Bukarešti 19. oktobra 1972,

— Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukarešti 11. novembra 1972,

— Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Francosko republiko o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Parizu 5. novembra 1974,

— Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Bukarešti 30. oktobra 1975,

— Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Atenah 10. aprila 1976,

— Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Češkoslovaško socialistično republiko o pravni pomoči in ureditvi odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 25. novembra 1976,

— Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Londonu 15. junija 1978,

— Dodatni protokol h Konvenciji med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisan v Bukarešti 30. oktobra 1979,

— Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o priznavanju in izvrševanju odločb o preživninskih obveznostih, podpisana v Bukarešti 30. oktobra 1979,

— Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o priznavanju in izvrševanju odločb o razvezi zakonske zveze, podpisana v Bukarešti 6. novembra 1980,

— Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji 29. aprila 1983,

— Sporazum med vlado Ljudske republike Bolgarije in vlado Francoske republike o vzajemni pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 18. januarja 1989,

— Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Italijansko republiko o pravni pomoči in izvrševanju odločb v civilnih zadevah, podpisan v Rimu 18. maja 1990,

— Sporazum med Republiko Bolgarijo in Kraljevino Španijo o vzajemni pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 23. maja 1993,

— Pogodba med Romunijo in Češko o pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisana v Bukarešti 11. julija 1994,

— Konvencija med Romunijo in Kraljevino Španijo o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v civilnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Bukarešti 17. novembra 1997,

— Konvencija med Romunijo in Kraljevino Španijo – dopolnitvena k Haški konvenciji v zvezi z zakonom o pravdnem postopku (Haag, 1. marca 1954), podpisana v Bukarešti 17. novembra 1997,

— Pogodba med Romunijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih zadevah, podpisana v Bukarešti 15. maja 1999,

— Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko o vzajemni pravni pomoči, podpisan v Beogradu 7. marca 1968, še vedno veljaven med Hrvaško in Madžarsko,

— Pogodba med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Zagrebu 7. februarja 1994.

(a) ta uredba ne preprečuje sodišču države članice, ki je pogodbenica konvencije na posebnem pravnem področju, da svojo pristojnost opre na to konvencijo, tudi če ima toženec stalno prebivališče v drugi državi članici, ki ni pogodbenica te konvencije. Sodišče, ki vodi postopek, v vsakem primeru uporabi člen 26 te uredbe;

(b) sodne odločbe, ki jih v državi članici izda sodišče, ki je oprlo svojo pristojnost na konvencijo na posebnem pravnem področju, se priznajo in izvršijo v drugih državah članicah v skladu s to uredbo.

Če sta tako država članica izvora kot zaprošena država članica pogodbenici konvencije na posebnem pravem področju, ki določa pogoje za priznanje ali izvršitev sodnih odločb, se uporabljajo ti pogoji. V vsakem primeru se lahko uporabijo določbe te uredbe o postopku za priznanje in izvršitev sodnih odločb.

— v Bolgariji: člen 4(1)(2) Zakonika o mednarodnem zasebnem pravu,

— v Češki republiki: Zakon št. 91/2012 o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti člen 6,

— na Danskem: člen 246(2) in (3) Zakona o pravosodju (lov om rettens pleje),

— v Nemčiji: člen 23 Zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung),

— v Estoniji: člen 86 (pristojnost glede na kraj, kjer se nahaja premoženje) Zakonika o civilnem postopku (Tsiviilkohtumenetluse seadustik), če zahtevek ni povezan s tem premoženjem osebe; člen 100 (zahtevek za prenehanje uporabe standardnih pogojev) Zakonika o civilnem postopku, če je tožbo treba vložiti pri sodišču, na območju katerega se je standardni pogoj uporabljal,

— v Grčiji: člen 40 Zakonika o civilnem postopku (Κώδικας Πολιτικής Δικονομίας),

— v Franciji: člena 14 in 15 Civilnega zakonika (Code civil),

— na Hrvaškem: člen 54 Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih,

— na Irskem: pravila, ki omogočajo, da pristojnost temelji na vročitvi pisanja o začetku postopka tožencu v času njegove začasne prisotnosti na Irskem,

— v Italiji: člena 3 in 4 Zakona 218 z dne 31. maja 1995,

— na Cipru: člen 21(2) Zakona o sodiščih št. 14 iz leta 1960, kakor je bil spremenjen,

— v Latviji: člen 27 in odstavki 3, 5, 6 in 9 člena 28 Zakona o civilnem postopku (Civilprocesa likums),

— v Litvi: členi 783(3), 787 in 789(3) Zakonika o civilnem postopku (Civilinio proceso kodeksas),

— v Luksemburgu: člena 14 in 15 Civilnega zakonika (Code civil),

— na Madžarskem: člen 57 Zakonskega odloka št. 13 iz leta 1979 o mednarodnem zasebnem pravu (a nemzetközi magánjogról szóló 1979. évi 13. törvényerejű rendelet),

— na Malti: členi 742, 743 in 744 Zakonika o organizaciji in civilnem postopku – poglavje 12 (Kodiċi ta′ Organizzazzjoni u Proċedura Ċivili – Kap. 12) ter člen 549 Trgovinskega zakonika – poglavje 13 (Kodiċi tal-kummerċ – Kap. 13),

— v Avstriji: člen 99 Zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm),

— na Poljskem: člen 11037(4) in člen 1110 Zakonika o civilnem postopku (Kodeks postępowania cywilnego), v kolikor slednji določa pristojnost izključno na podlagi ene izmed naslednjih okoliščin: vložnik je poljski državljan ali ima običajno prebivališče, stalno prebivališče ali registrirani sedež na Poljskem,

— na Portugalskem: člen 63(1) Zakonika o civilnem postopku (Código de Processo Civil), če lahko obsega pravila o posebni pristojnosti, kot je pristojnost sodišča v kraju, v katerem je podružnica, predstavništvo ali poslovna enota (s sedežem na Portugalskem), če je tožena stranka glavna uprava (s sedežem v tuji državi), in člen 10 Zakonika o postopku v sporih iz delovnih razmerij (Código de Processo do Trabalho), če lahko obsega pravila o posebni pristojnosti, kot je pristojnost sodišča v kraju, kjer ima tožnik stalno prebivališče, v postopkih v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, ki jih začne delavec zoper delodajalca,

— v Romuniji: členi 1065–1081 pod naslovom I: „Mednarodna pristojnost romunskih sodišč“ v knjigi VII: „Mednarodni civilni postopek“ Zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku,

— v Sloveniji: člen 48(2) Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku v povezavi s členom 47(2) Zakona o pravdnem postopku in člen 58 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku v povezavi s členom 59 Zakona o pravdnem postopku,

— na Slovaškem: členi 37 do 37e Zakona št. 97/1963 o mednarodnem zasebnem pravu in procesna pravila v zvezi s tem,

— na Finskem: pododstavka 1 in 2 člena 18(1) poglavja 10 Zakonika o sodnem postopku (oikeudenkäymiskaari/rättegångsbalken),

— na Švedskem: prvi stavek prvega odstavka člena 3 poglavja 10 Zakonika o sodnem postopku (rättegångsbalken),

— v Združenem kraljestvu: pravila, ki omogočajo, da pristojnost temelji na:

—

— v Belgiji: tribunal de première instance ali rechtbank van eerste aanleg ali erstinstanzliches Gericht,

— v Bolgariji: окръжния съд,

— v Češki republiki: okresní soudy,

— na Danskem: byret,

— v Nemčiji:

—

— v Estoniji: maakohus (okrajno sodišče),

— v Grčiji: Μονομελές Πρωτοδικείο,

— v Španiji: Juzgado de Primera Instancia,

— v Franciji:

—

— na Hrvaškem: općinski sudovi v civilnih zadevah ter Općinski građanski sud u Zagrebu in trgovački sudovi v gospodarskih zadevah,

— na Irskem: High Court,

— v Italiji: corte d'appello,

— na Cipru: Επαρχιακό Δικαστήριο ali v primeru preživninske sodbe Οικογενειακό Δικαστήριο,

— v Latviji: rajona (pilsētas) tiesa,

— v Litvi: Lietuvos apeliacinis teismas,

— v Luksemburgu: predsednik tribunal d'arrondissement,

— na Madžarskem: törvényszék székhelyén működő járásbíróság (v Budimpešti Budai Központi Kerületi Bíróság),

— na Malti: Prim' Awla tal-Qorti Ċivili ali Qorti tal-Maġistrati ta' Għawdex fil-ġurisdizzjoni superjuri tagħha ali v primeru preživninske sodbe Reġistratur tal-Qorti prek Ministru responsabbli għall-Ġustizzja,

— na Nizozemskem: voorzieningenrechter van de rechtbank,

— v Avstriji: Bezirksgericht,

— na Poljskem: sąd okręgowy,

— na Portugalskem: Tribunal de Comarca,

— v Romuniji: Tribunal,

— v Sloveniji: okrožno sodišče,

— na Slovaškem: okresný súd,

— na Finskem: käräjäoikeus/tingsrätt,

— na Švedskem: Svea hovrätt,

— v Združenem kraljestvu:

—

— v Belgiji:

—

— v Bolgariji: Апелативен съд – София,

— v Češki republiki: okresní soudy,

— na Danskem: landsret,

— v Nemčiji: Oberlandesgericht,

— v Estoniji: ringkonnakohus,

— v Grčiji: Εφετείο,

— v Španiji: Juzgado de Primera Instancia, ki je izdalo odločbo, ki se izpodbija s pravnim sredstvom, o katerem mora odločiti Audiencia Provincial,

— v Franciji:

—

— na Hrvaškem: županijski sud prek općinski sud v civilnih zadevah ter Visoki trgovački sud Republike Hrvatske prek trgovački sud v gospodarskih zadevah,

— na Irskem: High Court,

— v Italiji: corte d'appello,

— na Cipru: Επαρχιακό Δικαστήριο ali v primeru preživninske sodbe Οικογενειακό Δικαστήριο,

— v Latviji: apgabaltiesa prek rajona (pilsētas) tiesa,

— v Litvi: Lietuvos apeliacinis teismas,

— v Luksemburgu: Cour supérieure de justice, ki zaseda kot pritožbeno sodišče za civilne zadeve,

— na Madžarskem: törvényszék székhelyén működő járásbíróság (v Budimpešti Budai Központi Kerületi Bíróság); o pravnem sredstvu razsodi törvényszék (v Budimpešti Fővárosi Törvényszék),

— na Malti: Qorti tal-Appell v skladu s postopkom za vložitev pravnih sredstev, določenim v Kodiċi ta' Organizzazzjoni u Proċedura Ċivili – Kap. 12, ali v primeru preživninske sodbe ċitazzjoni pred Prim' Awla tal-Qorti Ċivili jew il-Qorti tal-Maġistrati ta' Għawdex fil-ġurisdizzjoni superjuri tagħha',

— na Nizozemskem: rechtbank,

— v Avstriji: Landesgericht prek Bezirksgericht,

— na Poljskem: sąd apelacyjny prek sąd okręgowy,

— na Portugalskem: Tribunal da Relação je pristojno sodišče. Pravna sredstva se vložijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo s predložitvijo zahtevka sodišču, ki je izdalo izpodbijano odločbo,

— v Romuniji: Curte de Apel,

— v Sloveniji: okrožno sodišče,

— na Slovaškem: pritožbeno sodišče prek okrožnega sodišča, katerega odločba se izpodbija s pravnim sredstvom,

— na Finskem: hovioikeus/hovrätt,

— na Švedskem: Svea hovrätt,

— v Združenem kraljestvu:

—

— v Belgiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu in na Nizozemskem: kasacijska pritožba,

— v Bolgariji: обжалване пред Върховния касационен съд,

— v Češki republiki: pritožbeni preizkus (dovolání), tožba za obnovo postopka (žaloba na obnovu řízení) in tožba za razveljavitev (žaloba pro zmatečnost),

— na Danskem: pravno sredstvo na Højesteret z dovoljenjem Procesbevillingsnævnet,

— v Nemčiji: Rechtsbeschwerde,

— v Estoniji: kassatsioonikaebus,

— na Hrvaškem: pravno sredstvo na Vrhovni sud Republike Hrvatske,

— na Irskem: pravno sredstvo v zvezi s pravnim vprašanjem, o katerem odloča vrhovno sodišče,

— na Cipru: pravno sredstvo, o katerem odloča vrhovno sodišče,

— v Latviji: kasacijska pritožba na Augstākās tiesas Senātā prek apgabaltiesā,

— v Litvi: kasacijska pritožba na Lietuvos Aukščiausiasis Teismas,

— na Madžarskem: felülvizsgálati kérelem,

— na Malti: ni možnosti dodatnega pravnega sredstva; v primeru preživninske sodbe Qorti tal-Appell v skladu s postopkom, določenim za pravno sredstvo v kodiċi ta' Organizzazzjoni u Procedura Ċivili – Kap. 12,

— v Avstriji: Revisionsrekurs,

— na Poljskem: skarga kasacyjna,

— na Portugalskem: pravno sredstvo v zvezi s pravnim vprašanjem,

— v Romuniji: recursul,

— v Sloveniji: pravno sredstvo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije,

— na Slovaškem: dovolanie,

— na Finskem: pravno sredstvo na korkein oikeus/högsta domstolen,

— na Švedskem: pravno sredstvo na Högsta domstolen,

— v Združenem kraljestvu: eno samo pravno sredstvo, ki je omejeno na pravna vprašanja.