1993R2454 — SL — 01.06.2006 — 009.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

spremenjena z:

popravljena z:

▼B

UREDBA KOMISIJE (EGS) št. 2454/93

z dne 2. julija 1993

o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92

o carinskem zakoniku Skupnosti

DEL I

SPLOŠNI IZVEDBENI PREDPISI

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Opredelitev pojmov

Člen 1

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

▼M6

▼M21

▼B

▼M21

▼M6

▼M18

Člen 1a

Za uporabo členov od 291 do 300 se države Gospodarske unije Beneluksa obravnavajo kot ena sama država članica.

▼B

POGLAVJE 2

Odločbe

Člen 2

Če oseba, ki vloži zahtevek za izdajo odločbe, ni sposobna zagotoviti potrebnih dokumentov in podatkov, potrebnih za odločitev, morajo carinski organi zagotoviti dokumente in podatke, ki so jim na voljo.

Člen 3

Odločba v zvezi z zavarovanjem, ugodna za osebo, ki se je s podpisom zavezala, da bo ob prejetju prvega pisnega zahtevka carinskih organov plačala zahtevane zneske, se prekliče, če obveznost ni izpolnjena.

Člen 4

Preklic ne velja za blago, ki je bilo v trenutku, ko je postal preklic pravnomočen, na podlagi preklicanega dovoljenja že predloženo v postopek.

Vendar lahko carinski organi za blago v roku, ki ga sami določijo, zahtevajo eno od dopustnih carinsko dovoljenih rab ali uporab.

▼M1

POGLAVJE 3

Računalniški sistem izmenjave podatkov

Člen 4a

1.  Carinski organi lahko po pogojih in na način, ki ga določijo, ter ob ustreznem upoštevanju načel, ki jih določajo carinska pravila, zagotovijo, da se formalnosti opravijo z računalniškim sistemom izmenjave podatkov.

V ta namen:

2.  Pogoji, predpisani za opravljanje formalnosti z računalniškim sistemom izmenjave podatkov vključujejo med drugim ukrepe za preverjanje vira podatkov in za varstvo podatkov pred nevarnostjo nepooblaščenega dostopa, izgube, spremembe ali uničenja.

Člen 4b

Kjer se formalnosti opravijo z računalniškim sistemom izmenjave podatkov, carinski organi določijo pravila za zamenjavo lastnoročnega podpisa z neko drugo metodo, ki lahko temelji na uporabi oznak.

▼M19

Člen 4c

Za poskusne programe, ki uporabljajo tehnike računalniške izmenjave podatkov in so namenjeni za ocenjevanje morebitnih poenostavitev, lahko carinski organi za obdobje, ki je nujno potrebno za izvajanje programa, opustijo zahtevo po navajanju naslednjih podatkov:

Takšni podatki pa bodo na razpolago na zahtevo v okviru nadzornih postopkov.

Znesek uvoznih dajatev, ki se zaračunavajo v obdobju, zajetem v odstopanje in odobrenem na podlagi prvega pododstavka, ni nižji od tistega, ki bi se zaračunal, če ni odstopanja.

Države članice, ki se želijo udeležiti takšnega poskusnega programa, pošljejo Komisiji vnaprej vse podatke o predlaganem poskusnem programu, skupaj s predvidenim trajanjem. Komisijo obveščajo tudi o dejanskem izvajanju in rezultatih. Komisija obvešča druge države članice.

▼M10

NASLOV II

ZAVEZUJOČA INFORMACIJA

POGLAVJE 1

Opredelitve

Člen 5

Za namen tega naslova:

POGLAVJE 2

Postopek za pridobitev zavezujoče informacije – Vročitev informacij vložnikom zahtevkov in posredovanje Komisiji

Člen 6

1.  Zahtevki za zavezujoče informacije se predložijo v pisni obliki pristojnemu carinskemu organu v državi članici ali državah članicah, v katerih se bo informacija uporabljala, ali pristojnemu carinskemu organu v državi članici, v kateri ima vložnik zahtevka sedež.

▼M18

Zahtevki za zavezujočo tarifno informacijo se vložijo na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 1B.

▼M10

2.  Zahtevek za zavezujočo tarifno informacijo se lahko nanaša samo na eno vrsto blaga. Zahtevek za zavezujočo informacijo o poreklu se lahko nanaša samo na eno vrsto blaga in en skupek okoliščin, ki podeljujejo poreklo.

3.  

4.  Če ob prejetju zahtevka carinski organ meni, da ta ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za oblikovanje utemeljenega mnenja, carinski organ zahteva od vložnika zahtevka, naj preskrbi potrebne informacije. Trimesečni in 150-dnevni rok iz člena 7 začneta teči v trenutku, ko ima carinski organ vse informacije, potrebne za odločitev; carinski organ obvesti vložnika zahtevka o prejetju zahtevka in datumu začetka navedenih rokov.

5.  Seznam carinskih organov, ki jih države članice imenujejo za sprejemanje zahtevkov za zavezujoče informacije ali za njihovo izdajanje, se objavi v seriji „C‘Uradnega lista Evropskih skupnosti.

Člen 7

1.  Zavezujoča informacija se vložniku zahtevka vroči čim prej.

2.  Zavezujoča informacija se vroči v obliki obrazca v skladu s primerkom iz Priloge 1 (zavezujoča tarifna informacija) ali priloge 1A (zavezujoča informacija o poreklu). Pri tem se označi, kateri podatki se bodo obravnavali kot zaupni. Navede se pravica do pritožbe iz člena 243 Zakonika.

▼M24

Člen 8

1.  V primeru zavezujočih tarifnih informacij carinski organi držav članic Komisiji nemudoma pošljejo:

V primeru zavezujočih informacij o poreklu Komisiji nemudoma pošljejo zahtevane podatke o izdaji zavezujoče informacije o poreklu.

Prenos se opravi z elektronskimi sredstvi.

2.  Komisija na zahtevo države članice le-tej nemudoma pošlje podatke, pridobljene v skladu z odstavkom 1. Prenos se opravi z elektronskimi sredstvi.

3.  Elektronsko poslani podatki iz zahtevka za izdajo zavezujoče tarifne informacije in iz izdane zavezujoče tarifne informacije se skupaj s podatki, navedenimi na izvodu št. 4 iz Priloge 1, shranijo v osrednji podatkovni zbirki Komisije. Podatki o zavezujoči tarifni informaciji, vključno z vsemi fotografijami, načrti, prospekti itd., se lahko javno objavijo na svetovnem spletu, razen zaupnih podatkov iz polj 3 in 8 izdane zavezujoče tarifne informacije.

▼M10

POGLAVJE 3

Določbe, ki se uporabljajo v primeru neskladnosti zavezujočih informacij

Člen 9

1.  Če obstajajo različne zavezujoče informacije:

2.  Za namen uporabe odstavka 1, se šteje, da sta zavezujoči informaciji o poreklu različni, če podeljujeta različni porekli blagu:

POGLAVJE 4

Pravni učinek zavezujoče informacije

Člen 10

1.  Brez poseganja v člena 5 in 64 Zakonika lahko zavezujočo informacijo uveljavlja samo njen imetnik.

2.  

3.  Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če se:

4.  Carinski organ (za zavezujočo tarifno informacijo) ali organ iz odstavka 2(b) (za zavezujočo informacijo o poreklu) lahko zahteva prevod informacije v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.

Člen 11

Zavezujoče tarifne informacije, izdane s strani carinskega organa države članice od 1. januarja 1991, postanejo zavezujoče za carinske organe vseh držav članic pod enakimi pogoji.

Člen 12

1.  Pri sprejemu enega od aktov ali ukrepov iz člena 12(5) Zakonika carinski organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se zavezujoče informacije od takrat naprej izdajajo samo v skladu z zadevnim aktom ali ukrepom.

2.  

3.  Komisija carinskim organom čim prej sporoči datume sprejetja ukrepov in aktov iz tega člena.

POGLAVJE 5

Določbe, ki se uporabljajo v primeru izteka veljavnosti zavezujoče informacije

Člen 13

Če je v skladu z drugim stavkom člena 12(4) in členom 12(5) Zakonika zavezujoča informacija nična ali preneha veljati, carinski organ, ki jo je izdal, o tem čim prej obvesti Komisijo.

Člen 14

1.  Če želi imetnik zavezujoče informacije, ki je prenehala veljati zaradi razlogov iz člena 12(5) Zakonika, izkoristiti možnosti uveljavljanja take informacije v nekem obdobju v skladu z odstavkom 6 navedenega člena, o tem obvesti carinski organ, pri čemer preskrbi morebitna potrebna dokazila, ki omogočajo preverjanje, da so zadevni pogoji izpolnjeni.

2.  V izjemnih primerih, ko Komisija v skladu z drugim odstavkom člena 12(7) Zakonika sprejme ukrep, ki odstopa od določb odstavka 6 navedenega člena, ali ko pogoji iz odstavka 1 navedenega člena v zvezi z možnostjo nadaljevanja uveljavljanja zavezujoče tarifne informacije ali zavezujoče informacije o poreklu niso izpolnjeni, carinski organ pisno obvesti imetnika.

▼M18 —————

▼B

NASLOV IV

POREKLO BLAGA

POGLAVJE I

Nepreferencialno poreklo blaga

Oddelek 1

Predelave oziroma obdelave, ki spremenijo poreklo

Člen 35

To poglavje določa za tekstil in tekstilne izdelke, ki se uvrščajo v oddelek XI kombinirane nomenklature carinske tarife, in za nekatere druge izdelke, ki niso tekstil in tekstilni izdelki, vrste obdelav ali predelav, ki v skladu z merili iz člena 24 zakonika tem izdelkom dodelijo poreklo države, v kateri je bila obdelava ali predelava opravljena.

Pojem „država“ lahko pomeni tretjo državo ali Skupnost.

Pododdelek 1

Tekstil in tekstilni izdelki, ki se uvrščajo v oddelek XI kombinirane nomenklature carinske tarife

Člen 36

Za tekstil in tekstilne izdelke iz oddelka XI kombinirane nomenklature carinske tarife se kot obdelava oziroma predelava, na podlagi katere se v skladu s členom 24 zakonika dodeli poreklo države, šteje celotni postopek predelave, kakršen je določen v členu 37.

Člen 37

Kot celotni postopek predelave se šteje obdelava ali predelava, zaradi katere se pridobljeni izdelek razvršča pod drugo tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, kakor je tarifna številka kombinirane nomenklature carinske tarife vseh uporabljenih materialov brez porekla.

Pri izdelkih iz Priloge 10 se kot celotni postopek predelave štejejo samo tiste vrste postopkov, ki so navedeni v stolpcu 3 te priloge za vsak pridobljen izdelek ne glede na to, ali se pri teh postopkih tarifna številka spremeni ali ne.

Način uporabe pravil iz Priloge 10 je določen v uvodnih opombah iz Priloge 9.

Člen 38

Za izvajanje prejšnjega člena se naslednje obdelave ali predelave, ne glede na to, ali se je tarifna številka spremenila ali ne, vedno štejejo kot nezadostne za pridobitev porekla:

Pododdelek 2

Izdelki, ki niso tekstil in tekstilni izdelki iz oddelka XI kombinirane nomenklature carinske tarife

Člen 39

Za pridobljene izdelke iz Priloge 11 se obdelava ali predelava, navedena v stolpcu 3 te priloge, šteje kot postopek ali predelava, ki omogoča pridobitev porekla v skladu s členom 24 zakonika.

Način uporabe pravil iz Priloge 11 je določen v uvodnih opombah iz Priloge 9.

Pododdelek 3

Skupne določbe za vse izdelke

Člen 40

Kjer seznama v Prilogah 10 in 11 določata, da izdelek pridobi poreklo, če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega določenega odstotka cene franko tovarna pridobljenega izdelka, se ta odstotek izračuna na naslednji način:

Oddelek 2

Izvedbeni predpisi glede nadomestnih delov

Člen 41

▼M1

(1)  Velja, da imajo dodatki, rezervni deli ali orodje, dostavljeni s katerim koli delom opreme, stroja, aparata ali vozila, ki so del njegove standardne opreme, enako poreklo kakor ta del opreme, stroja, aparata ali vozila.

▼B

►M1  (2) ◄   Za bistvene nadomestne dele, namenjene opremi, stroju, aparatu ali vozilu, ki se predhodno sprostijo v prosti promet ali izvozijo, se šteje, da imajo enako poreklo kakor ta oprema, stroj, aparat ali vozilo, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz tega oddelka.

Člen 42

Domneva iz prejšnjega člena se upošteva le, če:

Člen 43

Za izvajanje člena 41:

Člen 44

Če se pri pristojnih organih ali pooblaščenih organizacijah držav članic za bistvene nadomestne dele iz člena 41 vloži zahtevek za izdajo potrdila o poreklu, morata potrdilo in njegov zahtevek v polju št. 6 (zaporedna številka, oznake in številke, število in vrsta tovorkov, poimenovanje blaga) vsebovati izjavo udeleženega, da je navedeno blago namenjeno za normalno vzdrževanje predhodno izvožene opreme, stroja, aparata ali vozila, in natančne podatke za to opremo, stroj, aparat ali vozilo.

Poleg tega udeleženi po možnosti navede podatke o potrdilu o poreklu blaga (organ izdaje, številka in datum potrdila), s katerim so bili izvoženi oprema, stroj, aparat ali vozilo, vzdrževanju katerih so nadomestni deli namenjeni.

Člen 45

Če je treba poreklo bistvenih nadomestnih delov iz člena 41 zaradi njihove sprostitve v prosti promet v Skupnosti dokazati s predložitvijo potrdila o poreklu blaga, mora to vsebovati navedbe iz člena 44.

Člen 46

Pristojni organi držav članic lahko zaradi zagotavljanja uporabe pravil, ki jih določa ta oddelek, zahtevajo predložitev dodatnih dokazil in predvsem:

Oddelek 3

Izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu blaga

Pododdelek 1

Izvedbeni predpisi za splošna potrdila o poreklu blaga

Člen 47

Če se ob uvozu dokazuje ali je treba dokazovati poreklo blaga s predložitvijo potrdila o poreklu blaga, mora to potrdilo izpolnjevati naslednje pogoje:

Člen 48

1.  Potrdila o poreklu blaga, ki jih izdajajo pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic, morajo izpolnjevati pogoje iz člena 47(a) in (b).

2.  Ta potrdila in pripadajoči zahtevki se morajo izdati na obrazcih, ki ustrezajo vzorcem iz Priloge 12.

3.  Ta potrdila o poreklu blaga potrjujejo, da je blago po poreklu iz Skupnosti.

Če je to potrebno zaradi zunanje trgovine, se lahko v njih potrjuje, da je blago po poreklu iz določene države članice.

Če so pogoji iz člena 24 zakonika izpolnjeni na podlagi več postopkov ali predelav, opravljenih v različnih državah članicah, se lahko potrdi samo poreklo blaga iz Skupnosti.

Člen 49

Potrdila o poreklu blaga se izdajo na podlagi pisnega zahtevka udeleženega.

Če to upravičujejo okoliščine, predvsem če vložnik zahtevka redno opravlja izvoz, lahko države članice opustijo zahtevo predložitve zahtevka za vsako dejanje v zvezi z izvozom, če se spoštujejo določbe o poreklu.

Če je to potrebno zaradi trgovanja, se lahko za vsako potrdilo o poreklu blaga izda en ali več dodatnih kopij istega potrdila o poreklu blaga.

Te kopije morajo biti izdelani na obrazcih, ki ustrezajo vzorcu iz Priloge 12.

Člen 50

1.  Obrazec potrdila meri 210 × 297 milimetrov. Dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 milimetrov oziroma plus 8 milimetrov. Uporabljati je treba bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta najmanj 64 g/m2 ali med 25 in 30 g/m2, če gre za papir za letalska pisma. Imeti mora ozadje s tiskanim rjavkastočrnim vzorcem „giljoše“, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehanskimi in kemičnimi sredstvi.

2.  Obrazec zahtevka je natisnjen v uradnem jeziku ali v enem ali več uradnih jezikih izvozne države članice; obrazec potrdila o poreklu blaga je natisnjen v enem ali več uradnih jezikov Skupnosti ali, v skladu z običaji in potrebami trgovanja, v kakšnem drugem jeziku.

3.  Države članice si lahko pridržijo pravico, da same tiskajo obrazce potrdil o poreklu blaga ali pa jih dajo tiskat pooblaščenim tiskarjem. V tem primeru se mora vsak obrazec potrdila sklicevati na tako pooblastilo. Vsako potrdilo o poreklu blaga mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, ki omogoča njegovo prepoznavanje. Vsebovati mora tudi zaporedno številko, tiskano ali odtisnjeno, ki omogoča njegovo prepoznavanje.

Člen 51

Zahtevek in potrdilo o poreklu blaga morata biti izpolnjena s pisalnim strojem ali v rokopisu, z velikimi tiskanimi črkami, vendar enotno, v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali, v skladu z običaji in potrebami trgovanja, v kakšnem drugem jeziku.

Člen 52

Vsako potrdilo o poreklu blaga iz člena 48 mora vsebovati zaporedno številko, po kateri ga je mogoče identificirati. Zahtevek za potrdilo in vse kopije istega potrdila o poreklu blaga morajo vsebovati enako zaporedno številko.

Pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic lahko te dokumente številčijo v skladu z vrstnim redom njihove izdaje.

Člen 53

Pristojni organi držav članic lahko določijo dodatne navedbe, ki jih je treba vnesti v zahtevek. Te dodatne navedbe je treba omejiti na minimum.

Vsaka država članica sporoči Komisiji določbe, ki jih sprejme v skladu s prejšnjim odstavkom. Komisija te podatke nemudoma sporoči drugim državam članicam.

Člen 54

Pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic, ki so izdale potrdila o poreklu blaga, morajo hraniti zahtevke najmanj dve leti.

Vendar se lahko zahtevki hranijo tudi v obliki kopij istega potrdila o poreklu blaga, če imajo ti v zakonodaji zadevne države članice enako dokazno moč.

Pododdelek 2

Izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu za nekatere kmetijske proizvode, za katere se uporabljajo posebni uvozni režimi

Člen 55

Členi 56 do 65 določajo pogoje za uporabo potrdil o poreklu blaga za kmetijske proizvode s poreklom iz tretjih držav, za katere so bili uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, kolikor se ti režimi nanašajo na naslednje določbe.

(a)

Potrdila o poreklu blaga

Člen 56

1.  Potrdila o poreklu blaga za kmetijske proizvode s poreklom iz tretjih držav, za katere so bili uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, morajo biti izdana na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 13.

2.  Ta potrdila izdajo pristojni državni organi zadevnih tretjih držav, v nadaljevanju „organi izdaje“, če se izdelki, na katere se ta potrdila nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz teh držav v skladu z določbami, ki veljajo v Skupnosti.

3.  Ta potrdila morajo vsebovati tudi vse potrebne navedbe, predvidene v predpisih Skupnosti za posebne uvozne režime iz člena 55.

4.  Brez poseganja v posebne določbe o posebnih uvoznih režimih iz člena 55 je obdobje veljavnosti teh potrdil deset mesecev, šteto od datuma, ko jih izdajo organi izdaje.

Člen 57

1.  Potrdila o poreklu blaga, izdana v skladu z določbami tega pododdelka, smejo vsebovati en sam izvod, ki je označen kot „izvirnik“ poleg naslova dokumenta.

Če se izkaže, da so potrebni dodatni izvodi, morajo ti poleg naslova dokumenta vsebovati zaznamek „kopija“.

2.  Pristojni organi v Skupnosti sprejmejo kot veljaven samo izvirnik potrdila o poreklu blaga.

Člen 58

1.  Obrazec potrdila o poreklu blaga meri 210 × 297 milimetrov. Dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 milimetrov oziroma plus 8 milimetrov. Uporabljati je treba bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta najmanj 40 g/m2. Sprednja stran izvirnika mora imeti ozadje s tiskanim rumenim vzorcem „giljoše“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi in kemičnimi sredstvi opazno.

2.  Obrazci potrdila morajo biti natisnjeni in izpolnjeni v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

Člen 59

1.  Obrazci potrdila o poreklu blaga morajo biti izpolnjeni s pisalnim strojem ali z mehanografskim ali podobnim postopkom.

2.  Na potrdilu se ne sme nič izbrisati ali ponovno vpisati. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne navedbe. Vsako tako opravljeno spremembo mora potrditi tisti, ki jo je opravil, in jo morajo overiti organi izdaje.

Člen 60

1.  Potrdila o poreklu blaga, izdana v skladu s členi 56 do 59, morajo v polju št. 5 vsebovati vse dodatne navedbe iz člena 56(3), ki bi se lahko izkazale za potrebne pri izvajanju posebnih uvoznih režimov, na katere se nanašajo.

2.  Neuporabljeni prostor v poljih št. 5, 6 in 7 se mora prečrtati, da se tako preprečijo vsi naknadni vnosi.

Člen 61

Vsako potrdilo o poreklu blaga mora vsebovati zaporedno številko, tiskano ali ne, po kateri ga je mogoče identificirati, ter žig organa izdaje in podpis osebe ali oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje.

Potrdilo o poreklu blaga se izda ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, organ izdaje pa od vsakega izdanega potrdila zadrži eno kopijo.

Člen 62

Izjemoma se lahko navedeno potrdilo o poreklu blaga izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če to ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak, nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin.

Organi izdaje ne smejo naknadno izdati potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 61, dokler ne preverijo, ali se navedbe, vsebovane v zahtevku izvoznika, ujemajo z navedbami v ustreznem izvoznem spisu.

Naknadno izdana potrdila morajo vsebovati eno od naslednjih navedb:

▼A1

▼A2

▼M26

▼B

v polju „Opombe“.

(b)

Upravno sodelovanje

Člen 63

1.  Če je v posebnih uvoznih režimih za nekatere kmetijske proizvode predvidena uporaba potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 62, se uporaba takšnih režimov pogojuje z uvedbo postopka upravnega sodelovanja, razen če ni v teh posebnih režimih določeno drugače.

V ta namen zadevne tretje države Komisiji Evropskih skupnosti sporočijo:

Komisija sporoči vse te podatke pristojnim organom držav članic.

2.  Če zadevne tretje države Komisiji Evropskih skupnosti ne sporočijo podatkov iz odstavka 1, pristojni organi v Skupnosti zavrnejo dodelitev ugodnosti posebnih uvoznih režimov.

Člen 64

1.  Potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 62 se naknadno preverjajo naključno in kadar se pojavi utemeljen dvom o pristnosti potrdila ali točnosti navedb, vsebovanih v njem.

V zvezi s poreklom se preverjanje opravi na pobudo pristojnih carinskih organov.

Glede izvajanja predpisov na področju kmetijstva lahko po potrebi opravljajo preverjanje tudi drugi pristojni organi.

2.  Za izvajanje določb odstavka 1 pristojni organi v Skupnosti vrnejo potrdilo o poreklu blaga ali njegovo kopijo državnemu organu, ki ga pooblasti izvozna država, in po potrebi navedejo vsebinske ali formalne razloge, ki opravičujejo preiskavo. Vrnjenemu potrdilu priložijo račun ali kopijo računa, če je bil izdan, in sporočijo vse informacije, ki so jih lahko pridobili in na podlagi katerih se domneva nepravilnost navedb v potrdilu oziroma podvomi o njegovi pristnosti.

Če se carinski organi Skupnosti odločijo, da bodo začasno prenehali izvajati določbe teh posebnih uvoznih režimov, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo ti organi odobriti sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

Člen 65

1.  Izidi naknadnega preverjanja se takoj, ko je mogoče, sporočijo pristojnim organom v Skupnosti.

Iz njih mora biti razvidno, ali se potrdila o poreklu blaga, ki so bila v skladu s pogoji iz člena 64 vrnjena, nanašajo na dejansko izvoženo blago in ali se za to blago dejansko lahko uporabijo zadevni posebni uvozni režimi.

2.  Če zahtevkom za naknadno preverjanje najpozneje v šestih mesecih ne sledi odgovor, pristojni organi v Skupnosti dokončno zavrnejo dodelitev ugodnosti posebnih uvoznih režimov.

▼M18

POGLAVJE 2

Preferencialno poreklo

Člen 66

V tem poglavju:

Oddelek 1

Splošni sistem preferencialov

Pododdelek 1

Opredelitev pojma izdelki s poreklom

Člen 67

1.  V določbah o splošnih tarifnih preferencialih, ki jih Skupnost sprejme v korist izdelkov s poreklom iz držav v razvoju (v nadaljevanju „države upravičenke‘), se ti izdelki razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke:

2.  V tem oddelku se izdelki s poreklom iz Skupnosti v smislu odstavka 3, ki so v državi upravičenki obdelani ali predelani bolj, kakor to določa člen 70, razumejo kot izdelki s poreklom iz te države upravičenke.

3.  Določbe odstavka 1 se smiselno uporabljajo za določanje porekla izdelkov, pridobljenih v Skupnosti.

4.  Če Norveška in Švica sprejmeta splošne tarifne preferenciale v korist izdelkov s poreklom iz držav upravičenk iz odstavka 1 in uporabljata opredelitev pojma izdelkov s poreklom, ki je v skladu z opredelitvijo iz tega oddelka, se izdelki s poreklom iz Skupnosti, Norveške ali Švice, ki so v državi upravičenki obdelani ali predelani bolj, kakor to določa člen 70, razumejo kot izdelki s poreklom iz te države upravičenke.

Določbe prvega pododstavka se uporabljajo samo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Norveške ali Švice (v skladu s pravili o poreklu blaga, veljavnimi za zadevne tarifne preferenciale), ki se izvažajo neposredno v državo upravičenko.

Določbe prvega pododstavka se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij od 1 do 24 harmoniziranega sistema.

Komisija objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti (serija C) datum, ko se začnejo uporabljati določbe iz prvega in drugega pododstavka.

5.  Določbe odstavka 4 se uporabljajo, če Norveška in Švica po načelu recipročnosti priznata enako obravnavo izdelkom Skupnosti.

Člen 68

1.  Razume se, da so v celoti pridobljeni v državi upravičenki ali v Skupnosti:

2.  Izraza „njena plovila‘ in „njene predelovalne ladje‘ v odstavku 1(f) in (g) se uporabljata izključno za plovila in predelovalne ladje:

3.  Izraza „država upravičenka‘ in „Skupnost‘ zajemata tudi teritorialno morje te države ali držav članic.

4.  Plovila, ki plujejo na odprtem morju, vključno s predelovalnimi ladjami, na katerih se ulovljene ribe obdelajo ali predelajo, se obravnavajo kot del ozemlja te države upravičenke ali države članice, ki ji pripadajo, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.

Člen 69

V členu 67 se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v državi upravičenki ali v Skupnosti, razumejo kot zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni na seznamu v Prilogi 15.

Ti pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta oddelek, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in veljajo samo za takšne materiale.

Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s tega seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi bili lahko uporabljeni pri njegovi izdelavi.

Člen 70

▼M22

1.  Brez poseganja v odstavek 2 se naslednje operacije štejejo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom ne glede na to, ali so zahteve člena 69 izpolnjene ali ne:

▼M18

2.  Vsi postopki, ki se na danem izdelku opravijo v državi upravičenki ali v Skupnosti, se upoštevajo skupaj, ko se ugotavlja, ali se obdelava ali predelava, opravljena na tem izdelku, razume kot nezadostna v smislu odstavka 1.

Člen 70a

1.  Enota kvalifikacije za uporabo določb tega oddelka je določeni izdelek, ki se razume kot osnovna enota, kadar se določa uvrstitev blaga pri uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

2.  Če je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 71

1.  Z odstopanjem od določb člena 69 se materiali brez porekla lahko uporabijo pri izdelavi zadevnega izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna.

Če pravilo na seznamu navaja enega ali več odstotkov za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem takšni odstotki ne smejo biti preseženi na podlagi uporabe prvega pododstavka.

2.  Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

Člen 72

1.  Z odstopanjem od določb člena 67 se pri določanju, ali se izdelku, izdelanemu v državi upravičenki, ki je članica regionalne skupine, podeli poreklo te države v smislu tega člena, razume, da imajo izdelki s poreklom iz katere koli države v tej regionalni skupini in se uporabijo pri nadaljnji izdelavi v drugi državi skupine, poreklo iz tiste države, v kateri se opravi nadaljnja izdelava (regionalna kumulacija).

2.  Država porekla končnega izdelka se določi v skladu z določbami člena 72a.

▼M22

3.  Regionalna kumulacija se uporablja za tri ločene regionalne skupine držav upravičenk, ki uživajo ugodnosti iz splošnega sistema preferencialov:

4.  Izraz „regionalna skupina pomeni, glede na primer, skupino I, skupino II ali skupino III.‘

▼M18

Člen 72a

1.  Če se blago s poreklom iz države, ki je članica regionalne skupine, obdela ali predela v drugi državi iste regionalne skupine, ima poreklo tiste države regionalne skupine, v kateri se opravi zadnji postopek obdelave ali predelave, če:

2.  Če pogoji porekla iz odstavka 1(a) in (b) niso izpolnjeni, imajo izdelki poreklo tiste države regionalne skupine, ki ji pripada najvišja carinska vrednost izdelkov s poreklom iz drugih držav regionalne skupine.

3.  „Dodana vrednost‘ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega izdelka s poreklom iz drugih držav regionalne skupine.

4.  Status porekla blaga, ki se izvozi iz ene države regionalne skupine v drugo državo iste skupine za uporabo pri nadaljnji obdelavi ali predelavi ali zaradi ponovnega izvoza, če se nadaljnja obdelava ali predelava ne opravi, se dokazuje s potrdilom o poreklu obrazec A, ki ga izda prva država.

5.  Status blaga s poreklom, ki ga blago pridobi ali zadrži pod pogoji iz člena 72, tega člena in člena 72b, za blago, ki se izvozi iz države regionalne skupine v Skupnost, se dokazuje s potrdilom o poreklu obrazec A ali z izjavo na računu, ki se izda v tej državi na podlagi potrdila o poreklu obrazec A, ki je bilo izdano s skladu z določbami odstavka 4.

6.  Država porekla se označi v polju 12 potrdila o poreklu obrazec A ali na izjavi na računu, pri čemer je država porekla:

Člen 72b

1.  Člena 72 in 72a se uporabita samo pod naslednjimi pogoji:

2.  Komisija obvesti države članice o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 1 za vsako regionalno skupino posebej.

3.  Člen 78(1)(b) se ne uporablja za izdelke s poreklom iz katere koli države regionalne skupine, če se prevažajo čez ozemlje katere koli druge države regionalne skupine, brez vpliva na to, ali se tam opravi nadaljnja obdelava ali predelava ali ne.

Člen 73

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v ceno ali pa niso posebej zaračunani, se razumejo kot del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 74

Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema razumejo kot garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez njega, razume, da ima garnitura kot celota poreklo države, čevrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 75

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za navedeno, ki bi bilo lahko uporabljeno pri njegovi izdelavi:

Člen 76

1.  Odstopanje od določb tega oddelka se lahko dovoli v korist najmanj razvitih držav upravičenk splošnega sistema preferencialov, kadar je to upravičeno s stanjem razvoja obstoječe industrije ali zaradi nastajanja novih industrijskih panog. Najmanj razvite države upravičenke so navedene v uredbah Sveta in v odločbi ESPJ o določitvi uporabe splošnih tarifnih preferencialov. V ta namen mora vsaka zadevna država Skupnosti predložiti zahtevek za odstopanje skupaj z razlogi za zahtevek v skladu z odstavkom 3.

2.  Pri pregledu zahtevkov je zlasti treba upoštevati:

3.  Zaradi olajšanja pregleda zahtevka za odstopanje in v njegovo dodatno podporo država upravičenka, ki je vložila zahtevek, izdela podrobno obrazložitev zahtevka, ki vključuje naslednje elemente:

4.  Komisija zahtevek za odstopanje pošlje Odboru. ►M22  O tem se odloča v skladu s postopkom odbora. ◄

5.  Če se uveljavlja odstopanje, je treba v polje 4 potrdila o poreklu obrazec A ali v izjavo na računu, določeno v členu 89, vpisati naslednji zaznamek:

6.  Določbe odstavkov od 1 do 5 se uporabljajo tudi za vsa podaljšanja.

Člen 77

Pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz tega oddelka morajo biti v državi upravičenki ali v Skupnosti izpolnjeni neprekinjeno.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz države upravičenke ali iz Skupnosti v drugo državo, vrnejo, se morajo razumeti kot izdelki brez porekla, razen če se pristojnim organom zadovoljivo dokaže:

Člen 78

1.  Za neposredni prevoz iz države upravičenke v Skupnost ali iz Skupnosti v državo upravičenko se razume:

2.  Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1(b) in (c), je treba predložiti pristojnim carinskim organom:

Člen 79

1.  Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo iz države upravičenke na razstavo v drugo državo in so po razstavi prodani za uvoz v Skupnost, veljajo pri uvozu ugodnosti tarifnih preferencialov v skladu s členom 67, če izpolnjujejo pogoje iz tega oddelka, ki jim podelijo poreklo iz države upravičenke, in če se pristojnim carinskim organom Skupnosti zadovoljivo dokaže, da:

2.  Potrdilo o poreklu obrazec A mora biti predloženo carinskim organom Skupnosti na običajen način. V njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o naravi izdelkov in o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3.  Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

Pododdelek 2

Dokazilo o poreklu

Člen 80

Za izdelke s poreklom iz države upravičenke veljajo ugodnosti tarifnih preferencialov v skladu s členom 67 ob predložitvi:

(a) POTRDILO O POREKLU OBRAZEC A

Člen 81

1.  Izdelki s poreklom v smislu tega oddelka so ob uvozu v Skupnost upravičeni do tarifnih preferencialov v skladu s členom 67, če so bili prepeljani neposredno v smislu člena 78, ob predložitvi potrdila o poreklu obrazec A, ki ga izdajo carinski organi ali drugi pristojni državni organi države upravičenke, če ta država:

2.  Potrdilo o poreklu obrazec A se izda samo, kadar se uporabi kot dokumentarno dokazilo, ki se zahteva za tarifne preferenciale iz člena 67.

3.  Potrdilo o poreklu obrazec A se izda na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

4.  Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik predloži skupaj z zahtevkom vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da izdelki, ki jih namerava izvoziti, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o poreklu obrazec A.

5.  Potrdilo izdajo pristojni državni organi države upravičenke, če se razume, da imajo izdelki, namenjeni izvozu, poreklo v tej državi v smislu pododdelka 1. Potrdilo je dano izvozniku na voljo takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

6.  Za preverjanje, ali so pogoji iz odstavka 5 izpolnjeni, imajo pristojni državni organi pravico zahtevati katera koli dokumentarna dokazila ali opraviti kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

7.  Pristojni državni organi države upravičenke so dolžni zagotoviti, da so potrdila in zahtevki pravilno izpolnjeni.

8.  Izpolnitev polja 2 na potrdilu o poreklu obrazec A ni obvezna. V polje 12 se pravilno vpiše „Evropska skupnost‘ ali ena od držav članic.

9.  Datum izdaje potrdila o poreklu obrazec A se vpiše v polje 11. Podpis v tem polju, namenjenem navedbi pristojnih državnih organov, ki potrdilo izdajo, mora biti vnesen ročno.

Člen 82

Če se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki sodijo v oddelek XVI ali XVII ali tarifno številko 7308 ali 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za takšne izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

Člen 83

Ker potrdilo o poreklu obrazec A pomeni dokumentarno dokazilo za uporabo določb o tarifnih preferencialih, navedenih v členu 67, so pristojni državni organi države izvoznice odgovorni, da sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za preverjanje porekla izdelkov in pregled drugih navedb v potrdilu.

Člen 84

Potrdilo o poreklu se predloži carinskim organom držav članic, v katerih se opravi uvoz, v skladu s postopki iz člena 62 zakonika. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod potrdila o poreklu in lahko tudi zahtevajo, naj uvozno deklaracijo spremlja izjava uvoznika, da izdelki izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za uporabo tega oddelka.

Člen 85

1.  Z odstopanjem od člena 81(5) se potrdilo o poreklu obrazec A izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, za katere velja, če:

2.  Pristojni državni organi lahko izdajo potrdilo o poreklu obrazec A pozneje samo po opravljenem preverjanju, da se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem izvoznem spisu in da potrdilo o poreklu obrazec A, ki izpolnjuje določbe tega oddelka, ni bilo izdano ob izvozu zadev nih izdelkov.

3.  Potrdila o poreklu obrazec A, ki so izdana pozneje, morajo imeti v polju 4 zaznamek „Issued retrospectively‘ ali „Délivré a posteriori‘.

Člen 86

1.  Če je bilo potrdilo o poreklu obrazec A ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik pristojne državne organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo. V polje 4 dvojnika obrazca A, ki se izda na takšen način, se mora vpisati zaznamek „Duplicate‘ ali „Duplicata‘, skupaj z datumom izdaje in zaporedno številko izvirnega potrdila.

2.  Za namene člena 90b dvojnik začne veljati na datum začetka veljavnosti izvirnega potrdila.

Člen 87

1.  Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskega urada v Skupnosti, je mogoče zamenjati izvirno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu obrazec A zaradi pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Skupnosti ali v Švico ali na Norveško. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o poreklu obrazec A izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili dani izdelki.

2.  Nadomestno potrdilo, ki se izda zaradi uporabe odstavka 1 ali člena 88, se razume kot dokončno potrdilo o poreklu za izdelke, ki jih zajema. Nadomestno potrdilo se izda na podlagi pisnega zahtevka ponovnega izvoznika.

3.  V zgornje desno polje na nadomestnem potrdilu se vpiše ime države posrednice, ki potrdilo izda.

V polje 4 se vpiše zaznamek „Replacement certificate‘ ali „Certificat de replacement‘, pa tudi datum izdaje izvirnega potrdila o poreklu in njegova zaporedna številka.

Ime ponovnega izvoznika se vpiše v polje 1.

Ime končnega prejemnika se lahko vpiše v polje 2.

Vse podrobnosti o ponovno izvoženih izdelkih, ki nastopajo na izvirnem potrdilu, se prenesejo v polja od 3 do 9.

Sklicevanje na račun ponovnega izvoznika se vpiše v polje 10.

Carinski organi, ki so izdali nadomestno potrdilo, v polje 11 vpišejo zaznamek o tem. Odgovornost teh organov je omejena na izdajo nadomestnega potrdila. Podatki v polju 12 o državi porekla in namembni državi se prenesejo iz izvirnega potrdila. V to polje se podpiše ponovni izvoznik. Ponovni izvoznik, ki se v dobri veri podpiše v to polje, ni odgovoren za točnost podatkov iz izvirnega potrdila.

4.  Carinski urad, od katerega se zahteva opravljanje postopkov iz odstavka 1, na izvirno potrdilo vpiše teže, številke in naravo izdelkov, ki jih pošlje naprej, in zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali potrdil. Izvirno potrdilo hrani najmanj tri leta.

5.  Fotokopija izvirnega potrdila se lahko priloži k nadomestnemu potrdilu.

6.  Za izdelke, ki so upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 67, na podlagi odstopanja, odobrenega v skladu z določbami člena 76, se postopek iz tega člena uporabi samo, če so ti izdelki namenjeni Skupnosti.

Člen 88

Izdelki s poreklom v smislu tega oddelka so ob uvozu v Skupnost upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 67, ob predložitvi nadomestnega potrdila o poreklu obrazec A, ki ga izdajo carinski organi Norveške ali Švice na podlagi potrdila o poreklu obrazec A, ki so ga izdali pristojni državni organi države upravičenke, če so izpolnjeni pogoji iz člena 78 in če Norveška ali Švica pomaga Skupnosti, tako da omogoči svojim carinskim organom preveritev pristnosti in točnosti izdanih potrdil. Postopek preverjanja iz člena 94 se smiselno uporablja. Rok iz člena 94(3) se podaljša na osem mesecev.

(b) IZJAVA NA RAČUNU

Člen 89

1.  Izjavo na računu lahko da:

2.  Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, za katere velja, lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti ali iz države upravičenke in izpolnjujejo druge zahteve tega oddelka.

3.  Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov ali drugih pristojnih državnih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnih izdelkov, pa tudi izpolnitev drugih zahtev tega oddelka.

4.  Izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi 18, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument v francoščini ali angleščini. Če je napisana ročno, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

5.  Izjave na računu morajo imeti izvoznikov izvirni lastnoročni podpis. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v skladu s členom 90 ne zahteva, da podpisuje takšne izjave, če se carinskim organom pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kakor da jo je lastnoročno podpisal.

6.  V primerih iz odstavka 1(b) veljajo za uporabo izjave na računu naslednji posebni pogoji:

Določbe prvega pododstavka ne izključujejo obveznosti izvoznika, da izpolni katere koli druge formalnosti, ki jih zahtevajo carinski ali poštni predpisi.

Člen 90

1.  Carinski organi Skupnosti lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju „pooblaščeni izvoznik‘, ki pogosto pošilja izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu člena 67(2) in ki predloži carinskim organom zadovoljiva dokazila o statusu porekla teh izdelkov in izpolnjevanju drugih zahtev tega oddelka, da daje izjave na računu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov.

2.  Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod pogoji, ki so po njihovem mnenju primerni.

3.  Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.

4.  Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5.  Carinski organi lahko kadar koli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne predloži dokazil, navedenih v odstavku 1, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v odstavku 2, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 90a

1.  Status porekla izdelkov iz Skupnosti v smislu člena 67(2) se dokazuje z:

2.  Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v polje 2 na potrdilu o gibanju blaga EUR.1 vpiše „GSP beneficiary countries‘ in „EC‘ ali „Pays bénéficiaires du SPG‘ in „CE‘.

3.  Določbe tega oddelka o izdaji, uporabi in poznejšem preverjanju potrdil o poreklu obrazec A se smiselno uporabljajo za potrdilo o gibanju blaga EUR.1, in razen določb o njihovi izdaji, tudi za izjave na računu.

Člen 90b

1.  Dokazilo o poreklu velja 10 mesecev od datuma izdaje v državi izvoznici in mora biti v tem roku predloženo carinskim organom države uvoznice.

2.  Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po izteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahkosprejmejozaradi uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 67, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

3.  V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

4.  Na zahtevo uvoznika in glede na pogoje, ki jih določijo carinski organi države članice uvoznice, je mogoče carinskim organom predložiti eno samo dokazilo o poreklu ob uvozu prve pošiljke, kadar je to blago:

Ta postopek se uporabi za količine in obdobja, ki jih določijo pristojni carinski organi. Obdobje v nobenem primeru ne more biti daljše od treh mesecev.

Člen 90c

1.  Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ki so upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov v skladu s členom 67 te uredbe, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o poreklu obrazec A ali izjavo na računu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega oddelka, in ni dvoma o resničnosti takšne izjave.

2.  Občasni uvozi, ki so sestavljeni le iz izdelkov za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne razumejo kot uvozi v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 evrov pri majhnih paketih ali 1 200 evrov pri izdelkih, ki so del potniške osebne prtljage.

Člen 91

1.  Ob uporabi členov 67(2), (3) ali (4) pristojni državni organi države upravičenke, ki je zadolžena za izdajo potrdila o poreklu obrazec A za izdelke, pri izdelavi katerih se uporabljajo materiali s poreklom iz Skupnosti, Norveške ali Švice, upoštevajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, ali kjer je to potrebno, izjavo na računu.

2.  V polje 4 na potrdilih o poreklu obrazec A, ki se izdajo v primerih iz odstavka 1, se vnese opomba „EC cumulation‘, „Norway cumulation‘, „Switzerland cumulation‘ ali „Cumul CE‘, „Cumul Norvège‘, „Cumul Suisse‘.

Člen 92

Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na potrdilu o poreklu obrazec A, potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali v izjavi na računu in tistimi v dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti in neveljavnosti navedenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

Očitne oblikovne napake, kakor so tipkarske napake, na potrdilu o poreklu obrazec A, potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali na izjavi na računu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v katerem od teh dokumentov.

Pododdelek 3

Načini upravnega sodelovanja

Člen 93

1.  Države upravičenke sporočijo Komisiji imena in naslove državnih organov na svojem ozemlju, ki so ustrezno pooblaščeni za izdajanje potrdil o poreklu obrazec A, skupaj z vzorci odtisov žigov, ki jih ti organi uporabljajo, ter imena in naslove ustreznih državnih organov, ki so ustrezno pooblaščeni za preverjanje potrdil o poreklu obrazec A in izjav na računu. Žigi so veljavni od datuma, ko Komisija prejme vzorce žigov. Komisija pošlje te informacije carinskim organom držav članic. Kadar so ti podatki poslani v obliki sprememb poprej predloženih podatkov, Komisija naznani datum začetka veljavnosti teh novih žigov v skladu z navodili pristojnih državnih organov držav upravičenk. Te informacije so namenjene uradni rabi; pri sprostitvi blaga v prost promet pa ustrezni carinski organi lahko uvozniku ali njegovemu pravilno pooblaščenemu zastopniku omogočijo vpogled v vzorce odtisov žigov, navedenih v tem odstavku.

2.  Komisija v Uradnem listu Evropskih skupnosti (serija C) objavi datum, ko nove države upravičenke v skladu s členom 97 izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

3.  Komisija državam upravičenkam pošlje vzorce odtisov žigov, ki jih uporabljajo carinski organi v državah članicah pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1.

Člen 93a

Za namene določb glede tarifnih preferencialov, predpisanih v členu 67, mora vsaka država upravičenka izpolnjevati ali zagotavljati izpolnjevanje pogojev v zvezi s pravili o poreklu blaga, z izpolnjevanjem in izdajo potrdil o poreklu obrazec A, s pogoji za uporabo izjave na računu in z drugimi pogoji, predvidenimi v načinih upravnega sodelovanja.

Člen 94

1.  Potrdila o poreklu obrazec A in izjave na računu se pozneje preverjajo naključno ali kadar carinski organi v Skupnosti upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla teh izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega oddelka.

2.  Za izvajanje določb odstavka 1 morajo carinski organi v Skupnosti vrniti potrdilo o poreklu obrazec A in račun, če jim je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov pristojnim državnim organom države upravičenke izvoznice, in če je to ustrezno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu napačne.

Če se ti organi odločijo, da bodo začasno opustili podeljevanje tarifnih preferencialov, navedenih v členu 67, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov, ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki so po njihovem mnenju potrebni.

3.  Če je zahtevek za poznejše preverjanje izdelan v skladu z odstavkom 1, se to preverjanje opravi in izidi sporočijo carinskim organom v Skupnosti najpozneje v šestih mesecih. Izidi morajo biti takšni, da je iz njih mogoče ugotoviti, ali zadevno potrdilo o poreklu blaga velja za izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali se ti izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke ali iz Skupnosti.

4.  Kadar se potrdila o poreklu obrazec A izdajo na podlagi člena 91, mora odgovor vsebovati kopijo (kopije) potrdil(-a) o gibanju blaga EUR.1, ali če je to potrebno, ustreznih(-ne) izjav(-e) na računih.

5.  Če ob upravičenem dvomu ni odgovora v šestih mesecih, kakor navaja odstavek 3, ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev pristnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, pošljejo organi, ki so zahtevali preverjanje, drugo obvestilo pristojnim organom. Če po tem drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v štirih mesecih ali če ti izidi ne zagotavljajo pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, lahko ti organi, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.

Določbe prvega pododstavka se uporabijo med državami iste regionalne skupine zaradi poznejšega preverjanja potrdil o poreklu obrazec A, ki so bila izdana v skladu z določbami tega oddelka.

6.  Če postopek poznejšega preverjanja ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže na to, da so določbe tega oddelka kršene, mora država upravičenka izvoznica, na lastno pobudo ali na zahtevo Skupnosti, opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takšnih poizvedb zaradi nujnosti ugotovitve in preprečitve takšnih kršitev. V ta namen lahko Skupnost sodeluje v poizvedbah.

7.  Za poznejše preverjanje potrdil o poreklu obrazec A pristojni državni organi države upravičenke izvoznice najmanj tri leta hranijo kopije teh potrdil, pa tudi katere koli izvozne dokumente, ki jih zadevajo.

Člen 95

Člen 78(1)(c) in člen 88 se uporabita le, če Norveška in Švica glede tarifnih preferencialov, ki jih odobravata za nekatere izdelke s poreklom iz držav v razvoju, uporabljata določbe, ki so podobne določbam Skupnosti.

Komisija obvesti carinske organe držav članic, da sta Norveška in Švica sprejeli takšne določbe, in jim sporoči datum začetka uporabe določb člena 78(1)(c) in člena 88 in podobnih določb, ki jih sprejmeta Norveška in Švica.

Te določbe se uporabijo le, če so Skupnost, Norveška in Švica sklenile sporazum, ki jih med drugim zavezuje k medsebojni pomoči v zadevah upravnega sodelovanja.

Pododdelek 4

Ceuta in Melilla

Člen 96

1.  Izraz „Skupnost‘, ki je uporabljen v tem oddelku, ne zajema Ceute in Melille. Izraz, izdelki s poreklom iz Skupnosti ne zajema izdelkov s poreklom iz Ceute in Melille.

2.  Ta oddelek se smiselno uporablja pri določanju, ali se izdelki, ko se uvozijo v Ceuto in Melillo, razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke izvoznice, ki uporablja splošni sistem preferencialov, ali s poreklom iz Ceute in Melille.

3.  Ceuta in Melilla veljata za enotno ozemlje.

4.  Določbe tega oddelka v zvezi z izdajanjem, uporabo in poznejšim preverjanjem potrdil o poreklu obrazec A se smiselno uporabljajo za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille.

5.  Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega oddelka v Ceuti in Melilli.

Pododdelek 5

Končna določba

Člen 97

Če je država ali ozemlje potrjeno ali ponovno potrjeno kot država upravičenka v zvezi z izdelki, ki so predmet ustreznih uredb Sveta ali odločbe ESPJ, lahko izdelki s poreklom iz te države ali s tega ozemlja uporabljajo splošni sistem preferencialov, če so se ti izdelki izvozili iz države upravičenke ali z ozemlja na datum ali po datumu, ki ga določa člen 93(2).

Oddelek 2

▼M21

Države ali območja uporabniki, za katere se uporabljajopreferencialni tarifni ukrepi, ki jih je Skupnost enostranskosprejela v korist nekaterih držav ali območij

▼M18

Pododdelek 1

Opredelitev pojma izdelki s poreklom

Člen 98

▼M21

1.  Za namene izvajanja določb glede preferencialnih tarifnih ukrepov, ki jih je enostransko sprejela Skupnost v korist nekaterih držav, skupin držav ali območij (v nadaljnjem besedilu: ‘države ali območja uporabniki'), razen tistih iz oddelka 2 tega poglavja, ter čezmorskih držav in območij, povezanih s Skupnostjo, se naslednji proizvodi štejejo kot proizvodi s poreklom iz države ali območja uporabnika:

▼M18

2.  V tem oddelku se izdelki s poreklom iz Skupnosti v smislu odstavka 3, ki so v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ obdelani ali predelani bolj, kakor to določa člen 101, razumejo kot izdelki s poreklom iz te ►M21  države ali območja uporabnika ◄ .

3.  Odstavek 1 se smiselno uporablja za določanje porekla izdelkov, pridobljenih v Skupnosti.

Člen 99

1.  Razume se, da so v celoti pridobljeni v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti:

2.  Izraza „njena plovila‘ in „njene predelovalne ladje‘ v odstavku 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

3.  Izraza „ ►M21  država ali območje uporabnika ◄ ‘ in „Skupnost‘ zajemata tudi teritorialno morje te ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic.

4.  Plovila, ki plujejo na odprtem morju, vključno s predelovalnimi ladjami, na katerih se ulovljene ribe obdelajo ali predelajo, se obravnavajo kot del ozemlja te ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali države članice, ki ji pripadajo, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.

Člen 100

V členu 98 se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti, razumejo kot zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni na seznamu iz Priloge 15.

Ti pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta oddelek, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in zadevajo samo takšne materiale.

Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s tega seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi bili lahko uporabljeni pri njegovi izdelavi.

Člen 101

▼M22

1.  Brez poseganja v odstavek 2 naslednji postopki veljajo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom ne glede na to, ali so zahteve člena 100 izpolnjene ali ne:

▼M18

2.  Vsi postopki, ki se na danem izdelku opravijo v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti, se upoštevajo skupaj, ko se ugotavlja, ali se obdelava ali predelava, opravljena na tem izdelku, razume kot nezadostna v smislu odstavka 1.

Člen 101a

1.  Enota kvalifikacije za uporabo določb tega oddelka je določeni izdelek, ki se razume kot osnovna enota, kadar se določa uvrstitev blaga pri uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

2.  Če je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 102

1.  Z odstopanjem od določb člena 100 se materiali brez porekla lahko uporabijo pri izdelavi zadevnega izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna.

Če pravilo na seznamu navaja enega ali več odstotkov za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem takšni odstotki ne smejo biti preseženi na podlagi uporabe prvega pododstavka.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

Člen 103

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v ceno ali pa niso posebej zaračunani, se razumejo kot del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 104

Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema razumejo kot garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in iz izdelkov brez porekla, razume, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 105

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za navedeno, ki bi bilo lahko uporabljeno pri njegovi izdelavi:

Člen 106

Pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz tega oddelka morajo biti v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti izpolnjeni neprekinjeno.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali iz Skupnosti v drugo državo, vrnejo, se morajo razumeti kot izdelki brez porekla, razen če se pristojnim organom zadovoljivo dokaže:

Člen 107

1.  Kot neposredni prevoz iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ v Skupnost ali iz Skupnosti v ►M21  državo ali območje uporabnika ◄ se razume naslednje:

2.  Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1(b), je treba pristojnim carinskim organom predložiti:

Člen 108

1.  Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ na razstavo v drugo državo in so po razstavi prodani za uvoz v Skupnost, so pri uvozu upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, če izpolnjujejo pogoje iz tega oddelka, ki jim podelijo poreklo iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ , in če se pristojnim carinskim organom Skupnosti zadovoljivo dokaže, da:

2.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 mora biti predloženo carinskim organom Skupnosti na običajen način. V njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o naravi izdelkov in o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3.  Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

Pododdelek 2

Dokazilo o poreklu

Člen 109

Za izdelke s poreklom iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ veljajo ugodnosti tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, ob predložitvi:

(a) POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1

Člen 110

▼M21

1.  Proizvodi s poreklom po tem oddelku so ob uvozu v Skupnost upravičeni do tarifnih preferencialov iz člena 98, če se transportirajo neposredno v Skupnost po členu 107, ob predložitvi potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki ga izdajo carinski ali drugi pristojni vladni organi države ali območja uporabnika, pod pogojem, da ta država ali območje uporabnik:

▼M18

2.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se izda samo, če se uporabi kot dokumentarno dokazilo, ki se zahteva zaradi tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98.

3.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se izda na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Takšen zahtevek se izdela na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi 21, ki mora biti izpolnjen v skladu z določbami tega pododdelka.

Pristojni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ►M21  izvoznika ◄ ali države članice morajo hraniti zahtevke za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 najmanj tri leta.

4.  Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik mora skupaj z zahtevkom predložiti tudi vse ustrezne dokumente kot dokaz, da izdelki, ki jih namerava izvoziti, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Izvoznik mora biti pripravljen, da na zahtevo pristojnih organov predloži katera koli dodatna dokazila, ki jih potrebujejo za ugotovitev pravilnosti statusa o poreklu izdelkov, upravičenih do preferencialne obravnave, in mora biti pripravljen privoliti v vsak pregled svojega knjigovodstva in omogočiti navedenim organom, da preverijo okoliščine, v katerih so bili izdelki pridobljeni.

5.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo pristojni državni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice, če se izdelki za izvoz lahko razumejo kot izdelki s poreklom v smislu določb tega oddelka.

6.6.  Ker je potrdilo o gibanju blaga EUR.1 dokumentarno dokazilo za uporabo preferencialnih dogovorov iz člena 98, morajo pristojni državni organi ►M21  države ali območja uporabni ◄ ali carinski organi države članice izvoznice uveljaviti vse ukrepe, ki so potrebni za preverjanje porekla izdelkov in pregled drugih navedb v potrdilu.

7.  Za preverjanje, ali so pogoji iz odstavka 5 izpolnjeni, imajo pristojni državni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice pravico zahtevati katera koli dokumentarna dokazila in opraviti kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

8.  Pristojni državni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice morajo zagotoviti, da so obrazci, navedeni v odstavku 1, pravilno izpolnjeni.

9.  Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti naveden v tistem delu potrdila, ki je namenjen carinskim organom.

10.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo pristojni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice, ko se izdelki, za katere velja, izvozijo. Na voljo ga dajo izvozniku takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 111

Če se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki sodijo v oddelek XVI ali XVII ali v tarifno številko 7308 ali 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se pri prvem delnem uvozu za takšne izdelke carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

Člen 112

Dokazilo o poreklu se predloži carinskim organom države članice uvoza v skladu s postopki iz člena 62 zakonika. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu in lahko tudi zahtevajo, naj uvozno deklaracijo spremlja izjava uvoznika, da izdelki izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za uporabo tega oddelka.

Člen 113

1.  Z odstopanjem od določb člena 110(10) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, za katere velja, če:

2.  Pristojni organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 pozneje samo po opravljenem preverjanju, ali se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem izvoznem spisu in ali potrdilo o gibanju blaga EUR.1, ki izpolnjuje določbe tega oddelka, ni bilo izdano ob izvozu zadevnih izdelkov.

3.  Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so izdana pozneje, morajo imeti enega od naslednjih zaznamkov:

▼A2

▼M26

▼M18

4.  Zaznamek iz odstavka 3 se vstavi v polje „Opombe‘ potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 114

1.  Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik pristojne organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2.  Tako izdani dvojnik mora imeti enega od naslednjih zaznamkov:

▼A2

▼M18

3.  Zaznamek iz odstavka 2 se vstavi v polje Opombe potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4.  Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.

Člen 115

Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskega urada v Skupnosti, je mogoče zamenjati izvirno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1 zaradi pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Skupnosti. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o gibanju blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili dani izdelki.

(b) IZJAVA NA RAČUNU

Člen 116

1.  Izjavo na računu lahko dá:

2.  Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, za katere velja, lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti ali ►M21  države ali območja uporabnika ◄ in izpolnjujejo druge zahteve tega oddelka.

3.  Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov ali drugih pristojnih državnih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente kot dokaz statusa porekla zadevnih izdelkov, pa tudi izpolnitve drugih zahtev tega oddelka.

4.  Izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi 22, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami notranje zakonodaje države izvoznice. Če je napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

5.  Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni izvoznikov podpis. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v skladu s členom 117 ne zahteva, da podpisuje takšne izjave, če se carinskim organom pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kakor da jo je lastnoročno podpisal.

6.  V primerih, navedenih v odstavku 1(b), veljajo za uporabo izjave na računu naslednji posebni pogoji:

Določbe prvega pododstavka ne izključujejo obveznosti izvoznika, da izpolni katere koli druge formalnosti, ki jih zahtevajo carinski ali poštni predpisi.

Člen 117

1.  Carinski organi Skupnosti lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju „pooblaščeni izvoznik‘, ki pogosto pošilja izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu člena 98(2) in ki predloži carinskim organom zadovoljiva dokazila o statusu porekla teh izdelkov in izpolnjevanju drugih zahtev tega oddelka, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, za katere veljajo.

2.  Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika po pogojih, ki so po njihovem mnenju ustrezni.

3.  Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.

4.  Carinski organi spremljajo in nadzirajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5.  Carinski organi lahko kadar koli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne predloži dokazil, navedenih v odstavku 1, ne izpolnjuje več pogojev, navedenih v odstavku 2, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 118

1.  Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in mora biti v tem roku predloženo carinskim organom države uvoznice.

2.  Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

3.  V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

4.  Na zahtevo uvoznika in glede na pogoje, ki jih določijo carinski organi države članice uvoznice, je mogoče carinskim organom predložiti eno samo dokazilo o poreklu ob uvozu prve pošiljke, kadar je to blago:

Ta postopek se uporabi za količine in obdobja, ki jih določijo pristojni carinski organi. Obdobje v nobenem primeru ne sme biti daljše od treh mesecev.

Člen 119

1.  Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ki so upravičeni do tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjavo na računu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega oddelka, ter ni dvoma o resničnosti takšne izjave.

2.  Občasni uvozi, ki jih sestavljajo izključno izdelki za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne razumejo kot uvozi v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 evrov pri majhnih paketih ali 1 200 evrov pri izdelkih, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 120

Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi v dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti in neveljavnosti navedenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

Očitne oblikovne napake, kakor so tipkarske napake, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v katerem od teh dokumentov.

Pododdelek 3

Načini upravnega sodelovanja

Člen 121

1.   ►M21  Države ali območja uporabnika  ◄ sporočijo Komisiji imena in naslove pristojnih državnih organov na njihovem ozemlju, ki so ustrezno pooblaščeni za izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1, skupaj z vzorci odtisov žigov, ki jih ti organi uporabljajo, ter imena in naslove pristojnih državnih organov, ki so ustrezno pooblaščeni za preverjanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 in izjav na računu. Žigi začnejo veljati na dan, ko Skupnost prejme vzorce odtisov žigov. Komisija pošlje te informacije carinskim organom držav članic. Kadar so ti podatki poslani v obliki sprememb poprej poslanih podatkov, Komisija naznani datum začetka uporabe teh novih žigov v skladu z navodili pristojnih državnih organov ►M21  države ali območja uporabnika ◄ . Te informacije so namenjene uradni rabi; pri sprostitvi blaga v prost promet pa ustrezni carinski organi lahko uvozniku ali njegovemu pravilno pooblaščenemu zastopniku omogočijo vpogled v vzorce odtisov žigov, navedenih v tem odstavku.

2.  Komisija ►M21  države ali območja uporabnika ◄ pošlje vzorce odtisov žigov, ki jih uporabljajo carinski organi v državah članicah pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1.

Člen 122

1.  Potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave na računu se pozneje preverjajo naključno ali kadar carinski organi v državah članicah uvoznicah ali pristojni državni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ upravičeno dvomijo glede pristnosti teh dokumentov, statusa porekla teh izdelkov ali izpolnitve drugih zahtev tega oddelka.

2.  Za izvajanje določb odstavka 1 morajo pristojni organi v državi članici uvoznici ali v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če jim je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov pristojnim organom države upravičenke izvoznice ali države članice, in kadar je to ustrezno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu napačne.

Če se ti carinski organi v državi članici uvoznici odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevatitarifnepreferenciale, navedene v členu 98, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki so po njihovem mnenju potrebni.

3.  Če je zahteva za poznejše preverjanje izdelana v skladu z odstavkom 1, se to preverjanje opravi in njegovi izidi sporočijo carinskim organom države članice uvoznice ali pristojnim državnim organom ►M21  države ali območja uporabnika ◄ uvoznika najpozneje v šestih mesecih. Izidi morajo biti takšni, da je iz njih mogoče ugotoviti, ali zadevno dokazilo o poreklu blaga velja za izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali se ti izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali iz Skupnosti.

4.  Če ob upravičenem dvomu ni odgovora v šestih mesecih, kakor navaja odstavek 3, ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev pristnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, pošljejo organi, ki so zahtevali preverjanje, drugo obvestilo pristojnim organom. Če po tem drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v štirih mesecih ali če ti izidi ne zagotavljajo pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, lahko ti organi, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.

5.  Če postopek poznejšega preverjanja ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže na to, da so določbe tega oddelka kršene, mora ►M21  država ali območje uporabnika ◄ izvoznika, na lastno pobudo ali na zahtevo Skupnosti, opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takšnih poizvedb zaradi nujnosti ugotovitve in preprečitve takšnih kršitev. V ta namen lahko Skupnost sodeluje v poizvedbah.

6.  Za poznejše preverjanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 pristojni državni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ izvoznika ali carinski organi države članice izvoznice najmanj tri leta hranijo kopije teh potrdil, pa tudi katere koli izvozne dokumente, ki jih zadevajo.

Pododdelek 4

Ceuta in Melilla

Člen 123

1.  Izraz „Skupnost‘, ki je uporabljen v tem oddelku, ne zajema Ceute in Melille. Izraz, izdelki s poreklom iz Skupnosti ne zajema izdelkov s poreklom iz Ceute in Melille.

2.  Ta oddelek se smiselno uporablja pri določevanju, ali veljajo izdelki, ko se uvozijo v Ceuto in Melillo, za izdelke s poreklom iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ izvoznika, ki uporablja preferenciale, ali s poreklom iz Ceute in Melille.

3.  Ceuta in Melilla se obravnavata kot eno ozemlje.

4.  Določbe tega oddelka v zvezi z izdajanjem, uporabo in poznejšim preverjanjem potrdil o gibanju blaga EUR.1 se smiselno uporabljajo za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille.

5.  Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega oddelka v Ceuti in Melilli.

▼B

Člen 124

Določbe členov 73 in 74 se uporabljajo za ta oddelek.

Člen 125

1.  Preferencialna obravnava iz člena 120 se uporablja samo za izdelke in materiale, ki se prevažajo med ozemljem zadevne republike upravičenke in Skupnosti, ne da bi prečkali drugo ozemlje. Vendar se izdelki s poreklom iz republike upravičenke ali Skupnosti, ki sestavljajo eno samo pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, ki niso ozemlja republike upravičenke ali Skupnosti, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih, če je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom iz republike upravičenke ali Skupnosti se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Skupnosti ali republike upravičenke.

2.  Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1, je treba predložiti pristojnim carinskim organom:

Člen 126

Pogoji za pridobitev statusa porekla blaga iz tega pododdelka morajo biti v Skupnosti ali v republiki upravičenki izpolnjevani neprestano.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz Skupnosti ali republike upravičenke v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

Pododdelek 2

Dokazilo o poreklu

(a)

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Člen 127

Da imajo izdelki status porekla v skladu s tem oddelkom, se dokaže s potrdilom o gibanju blaga EUR. 1, katerega vzorec je v Prilogi 21.

Člen 128

1.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se izda na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost. Ta zahteva se vloži na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi 21, in se izpolni v skladu z določbami tega pododdelka.

Carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke morajo zahteve za potrdila o gibanju blaga EUR.1 hraniti najmanj dve leti.

2.  Uporabljajo se določbe člena 106(2).

3.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se lahko izda samo, če se lahko uporabi kot dokumentarno dokazilo za izvajanje preferencialne tarifne obravnave iz člena 120.

4.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke, če se blago, namenjeno za izvoz, lahko šteje za izdelke s poreklom v skladu s tem oddelkom.

5.  Če se blago šteje za „izdelke s poreklom“ v skladu z zadnjim stavkom člena 120(1)(b) ali (2)(b), se izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 pogojuje s predložitvijo predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu. Ta dokazila o poreklu morajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke hraniti najmanj dve leti.

6.  Ker služi potrdilo o gibanju blaga EUR.1 kot dokumentarno dokazilo za izvajanje predvidene preferencialne tarifne obravnave iz člena 120, morajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke sprejeti vse potrebne ukrepe za preverjanje porekla blaga in pravilnosti drugih navedb v potrdilu.

7.  Pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 4 in 5, imajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke pravico zahtevati katero koli dokumentarno dokazilo ali opraviti kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

8.  Carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke morajo paziti, da je obrazec iz člena 127 pravilno izpolnjen. Zlasti preverijo, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti dodajanja goljufivih podatkov. V ta namen se poimenovanje izdelkov vnese brez puščanja vmesnih praznih vrstic. Če prostor ni v celoti zapolnjen, je treba pod zadnjo vrstico potegniti vodoravno črto in neuporabljeni prostor prečrtati.

9.  Datum izdaje potrdila mora biti naveden na delu potrdila o gibanju blaga, ki ga izpolnijo carinski organi.

10.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša. Izvozniku je na razpolago takoj, ko je izvoz dejansko opravljen ali zagotovljen.

11.  V primeru Republike Bosne in Hercegovine in ozemlja nekdanje jugoslovanske republike Makedonije se pojem „carinski organi“ v tem in nadaljnjih členih razume kot napotilo na gospodarske zbornice, dokler te v teh republikah še izvajajo navedene funkcije.

Člen 129

Določbe členov 107 do 109 se uporabljajo za ta oddelek.

Člen 130

1.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 je treba v petih mesecih, ki se štejejo od datuma, ko ga izdajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke, predložiti carinskim organom uvozne države članice ali republike upravičenke, v kateri se izdelki predložijo.

2.  Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki se carinskim organom uvozne države članice ali republike upravičenke predložijo po izteku predvidenega roka za predložitev iz odstavka 1, se lahko sprejmejo za izvajanje preferencialne obravnave, če sta zamudo povzročila višja sila ali posebne okoliščine.

3.  V drugih primerih lahko carinski organi uvozne države članice ali republike upravičenke sprejmejo potrdila, če so jim bili izdelki predloženi pred iztekom tega roka.

Člen 131

1.  Za izdelke, ki se pošiljajo iz Skupnosti ali republike upravičenke na razstavo v drugo državo in so po razstavi prodani zaradi uvoza v Skupnost, veljajo pri uvozu tarifni preferenciali iz člena 120 pod pogojem, da izdelki izpolnjujejo zahteve pododdelka 1, po katerih jih je možno spoznati za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali zadevne republike upravičenke, in da se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

2.  Uporabljajo se določbe člena 111(2) in (3).

Člen 132

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se predloži carinskim organom v uvozni državi članici ali republiki upravičenki po postopkih, predvidenih v predpisih te države članice ali te republike upravičenke. Ti organi lahko zahtevajo tudi prevod potrdila.

Lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje preferencialne tarifne obravnave iz člena 120.

Člen 133

Kadar se na zahtevo carinskega deklaranta in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi, razstavljeni ali nesestavljeni izdelek iz poglavij 84 in 85 harmoniziranega sistema uvaža po delih, se brez poseganja v člen 122(3) ta izdelek šteje za enega samega in pri uvozu prve delne pošiljke se carinskim organom lahko predloži eno potrdilo o gibanju blaga EUR.1 za celotni izdelek.

Člen 134

Potrdila o gibanju blaga EUR.1 carinski organi v uvozni državi članici ali republiki upravičenki hranijo v skladu z veljavnimi pravili v Skupnosti ali v tej republiki upravičenki.

(b)

Obrazec EUR.2

Člen 135

1.  Ne glede na člen 127 se za pošiljke, ki vsebujejo izključno izdelke s poreklom in katerih vrednost ne presega 3 000 ECU, status porekla izdelkov v skladu s pododdelkom 1 dokaže z obrazcem EUR.2, katerega vzorec je v Prilogi 22.

2.  Obrazec EUR.2 izpolni in podpiše izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik na izvoznikovo odgovornost. Če je bilo blago v pošiljki v izvozni državi članici ali ozemlju že predmet preverjanja v zvezi z opredelitvijo pojma „izdelki s poreklom“, se lahko izvoznik v polju „Opombe“ obrazca EUR.2 sklicuje na tako preverjanje.

3.  Obrazec EUR.2 se izpolni za vsako pošiljko posebej.

4.  Te določbe ne odvezujejo izvoznikov od izpolnjevanja drugih formalnosti, predvidenih v carinskih ali poštnih predpisih.

5.  Izvoznik, ki je izpolnil obrazec EUR.2, mora na zahtevo carinskih organov izvozne države članice ali republike upravičenke predložiti vse dokazilne listine v zvezi z uporabo tega obrazca.

Člen 136

Za naslednje izdelke s poreklom v skladu s pododdelkom 1 se pri uvozu v Skupnost ali republiko upravičenko, ne da bi bilo treba predložiti dokumente iz člena 127 ali 135, zagotovi preferencialna tarifna obravnava iz člena 120:

Za ta oddelek se uporabljajo določbe člena 117(2).

Pododdelek 3

Načini upravnega sodelovanja

Člen 137

Republike upravičenke pošljejo Komisiji vzorce žigov in naslove carinskih organov, pristojnih za izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 in zagotavljanje naknadnega preverjanja teh potrdil in obrazcev EUR.2. Komisija sporoči te podatke carinskim organom držav članic.

Člen 138

1.  Potrdila o gibanju blaga EUR.1 in obrazci EUR.2 se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi uvozne države članice ali republike upravičenke upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti navedb o pravem poreklu zadevnih izdelkov.

2.  Da bi zagotovili pravilno izvajanje teh določb, si republika upravičenka in države članice Skupnosti s posredovanjem svojih carinskih organov vzajemno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1 in obrazcev EUR.2 ter točnosti navedb glede pravega porekla zadevnih izdelkov.

3.  Za namene odstavka 1 carinski organi uvozne države članice ali republike upravičenke vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, obrazec EUR.2 oziroma kopijo tega potrdila ali obrazca carinskim organom države izvoznice in po potrebi navedejo vsebinske ali formalne razloge, ki opravičujejo preiskavo.

Potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali obrazcu EUR.2 priložijo račun ali kopijo računa, če je bil izdan, in posredujejo vse podatke, ki so jih lahko pridobili in na podlagi katerih se domneva nepravilnost navedb v tem potrdilu ali obrazcu.

Če se carinski organi države članice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali izvajati ukrepe preferencialne tarifne obravnave iz člena 120, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo ti organi odobriti sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

4.  Carinski organi uvozne države članice ali republike upravičenke morajo biti o izidih naknadnega preverjanja obveščeni najpozneje v šestih mesecih. Izidi morajo biti taki, da je mogoče ugotoviti, ali se zadevno potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali obrazec EUR.2 nanaša na izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali so ti izdelki lahko dejansko upravičeni do preferencialne tarifne obravnave iz člena 120.

Če ob utemeljenem dvomu po izteku šestih mesecev, ki se štejejo od datuma vložitve zahtevka za preverjanje, ni odgovora ali če na podlagi odgovora ni možno zagotoviti verodostojnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, organi prosilci razen v primerih višje sile ali posebnih okoliščin zavrnejo upravičenost za predvideno preferencialno obravnavo.

5.  Carinski organi države izvoznice za izvajanje naknadnega preverjanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 najmanj dve leti hranijo kopije potrdil, pa tudi katere koli izvozne dokumente, ki se nanje nanašajo.

Pododdelek 4

Ceuta in Melilla

Člen 139

1.  Izraz „Skupnost“, ki je uporabljen v tem oddelku, ne zajema Ceute in Melille. Izraz „izdelki s poreklom iz Skupnosti“ ne zajema izdelkov po poreklu s teh območij.

2.  Pododdelki 1 do 3 tega oddelka se ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 140 smiselno uporabljajo za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille.

Člen 140

1.  Odstavki, ki sledijo, se uporabljajo namesto člena 120 in sklicevanja na navedeni člen se smiselno uporabljajo za ta člen.

2.  Če se izdelki prevažajo neposredno v skladu z določbami člena 125, se štejejo za:

3.  Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

4.  Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik mora v polje št. 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 vpisati ime zadevne republike upravičenke in zaznamek „Ceuta in Melilla“.

Poleg tega je, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to treba označiti v polju št. 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

5.  Španski carinski organi so odgovorni za uporabo teh določb v Ceuti in Melilli.

NASLOV V

CARINSKA VREDNOST

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 141

1.  Države članice za izvajanje določb členov 28 do 36 carinskega zakonika in določb tega naslova upoštevajo določbe Priloge 23.

Določbe prvega stolpca Priloge 23 se morajo uporabljati v skladu s pojasnjevalno opombo v drugem stolpcu.

2.  Če se je pri določanju carinske vrednosti treba sklicevati na splošno priznana računovodska načela, se uporabljajo določbe Priloge 24.

Člen 142

1.  Posamezni izrazi, uporabljeni v tem naslovu, imajo naslednji pomen:

2.  Izraza „enako blago“ in „podobno blago“, odvisno od primera, ne vključujeta blaga, ki vsebuje tehnologije, storitve razvoja, osnutke, načrte in skice, za katere ni bil opravljen noben popravek v skladu s členom 32(1)(b)(iv) zakonika, ker so bile te storitve opravljene v Skupnosti.

Člen 143

1.   ►M15  Za namene naslova II Poglavja 3 zakonika in tega naslova, se osebe štejejo za povezane samo, če: ◄

2.  Za namene tega naslova osebe, ki so v poslu med seboj povezane tako, da je ena od njih edini zastopnik, edini distributer ali edini koncesionar druge, se štejejo za medsebojno povezane samo, če zanje velja eno od meril iz odstavka 1.

Člen 144

1.  Za določanje carinske vrednosti blaga v skladu z določbami člena 29 zakonika, po katerem cena še ni bila plačana v trenutku, ki je odločilen za določitev carinske vrednosti, se cena, ki se v zadevnem trenutku plača za poravnavo, praviloma upošteva kot osnova za določitev carinske vrednosti.

2.  Komisija in države članice se posvetujejo v okviru odbora glede izvajanja odstavka 1.

▼M21

Člen 145

1.  Če je blago, deklarirano za sprostitev v prosti promet, del večje količine istega blaga, kupljenega v eni transakciji, je za potrebe člena 29(1) zakonika dejansko plačana ali plačljiva cena enaka tistemu deležu skupne cene, ki ustreza deležu količine tako deklariranega blaga v skupni kupljeni količini.

Sorazmerna razdelitev dejansko plačane ali plačljive cene velja tudi ob izgubi dela pošiljke ali poškodbe vrednotenega blaga pred sprostitvijo v prosti promet.

2.  Po sprostitvi blaga v prosti promet se sme popravek dejansko plačane ali plačljive cene prodajalca blaga v prid kupca upoštevati pri določitvi carinske vrednosti v skladu s členom 29 zakonika, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

3.  Dejansko plačana ali plačljiva cena blaga, popravljena v skladu z odstavkom 2, se sme upoštevati samo, če je bil popravek narejen v obdobju 12 mesecev po datumu sprejema deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet.

▼B

Člen 146

Če dejansko plačana ali plačljiva cena blaga iz člena 29(1) zakonika vsebuje znesek notranje dajatve, ki se plačuje v državi porekla ali izvoza za zadevno blago, se ta znesek ne všteva v carinsko vrednost, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je blago bilo ali da bo oproščeno teh dajatev v korist kupca.

Člen 147

Za izvajanje člena 29 zakonika se dejstvo, da je blago, ki je predmet prodaje in prijavljeno za sprostitev v prosti promet, šteje za zadosten podatek, da je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Skupnosti.  Pri zaporednih prodajah pred ovrednotenjem je tak pokazatelj samo zadnja prodaja, ki je pripeljala do vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, ali prodaja na carinskem območju Skupnosti pred sprostitvijo blaga v prosti promet.

Kadar se prijavi cena, ki se nanaša na prodajo, opravljeno pred zadnjo prodajo, na osnovi katere je bilo blago vneseno na carinsko območje Skupnosti, je treba carinskim organom Skupnosti zadovoljivo dokazati, da se je ta prodaja blaga opravila zaradi izvoza na zadevno carinsko območje.

Uporabljajo se določbe členov 178 do 181a.

 ◄

2.   ►M6  ————— ◄ pri uporabi blaga v tretji državi med prodajo in sprostitvijo v prosti promet uporaba transakcijske vrednosti ni nujno potrebna.

3.  Kupcu ni treba izpolnjevati nobenega drugega pogoja, kakor da je stranka kupoprodajne pogodbe.

Člen 148

Če se pri uporabi člena 29(1)(b) zakonika ugotovi, da je prodaja ali cena uvoženega blaga odvisna od pogoja ali storitve, katerih vrednost je glede na blago, ki se vrednoti, mogoče določiti, se ta vrednost šteje za posredno plačilo kupca prodajalcu in tako za del dejansko plačane ali plačljive cene, če se pogoj ali storitev ne nanaša na:

Člen 149

1.  Izraz „dejavnosti prodaje“ iz člena 29(3)(b) zakonika pomeni vse dejavnosti, ki se nanašajo na oglaševanje in pospeševanje prodaje zadevnega blaga, ter vse dejavnosti v zvezi z jamstvi in zavarovanji za to blago.

2.  Takšne dejavnosti, ki jih opravi kupec, se štejejo za dejavnosti, opravljene za njegov račun, tudi če izhajajo iz obveznosti kupca na podlagi dogovora s prodajalcem.

Člen 150

1.  Pri uporabi člena 30(2)(a) zakonika (transakcijska vrednost enakega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost enakega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za približno enako količino blaga, kolikršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.

2.  Če so v transakcijsko vrednost vključeni stroški iz člena 32(1)(e) zakonika, se ta vrednost uskladi, zato da se upoštevajo bistvene razlike v stroških med uvoženim blagom in ustreznim enakim blagom, ki izhajajo iz razlik v razdalji in vrsti prevoza.

3.  Če se v skladu s tem členom ugotovi več transakcijskih vrednosti enakega blaga, se za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga uporabi najnižja transakcijska vrednost.

4.  Pri uporabi tega člena se upošteva transakcijska vrednost blaga, ki ga je izdelala druga oseba, samo če se v skladu z odstavkom 1 ne more ugotoviti nobena transakcijska vrednost za enako blago, ki ga je izdelala ista oseba kakor vrednoteno blago.

5.  Za namene tega člena se za „transakcijsko vrednost uvoženega enakega blaga“ šteje carinska vrednost, ki je bila predhodno ugotovljena na podlagi člena 29 zakonika in usklajena v skladu z odstavkom 1 in odstavkom 2 tega člena.

Člen 151

1.  Pri uporabi člena 30(2)(b) zakonika (transakcijska vrednost podobnega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost podobnega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za skoraj enako količino blaga, kakršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali tudi v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.

2.  Če so v transakcijsko vrednost vključeni stroški iz člena 32(1)(e) zakonika, se ta vrednost uskladi zaradi upoštevanja bistvenih razlik v stroških med uvoženim blagom in ustreznim podobnim blagom, ki izhajajo iz razlik v razdalji in vrsti prevoza.

3.  Če se pri uporabi tega člena ugotovi več transakcijskih vrednosti podobnega blaga, se za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga uporabi najnižja transakcijska vrednost.

4.  Pri uporabi tega člena se upošteva transakcijska vrednost blaga, ki ga je izdelala druga oseba, le če se v skladu z odstavkom 1 ne more ugotoviti nobena transakcijska vrednost za podobno blago, ki ga je izdelala ista oseba kakor vrednoteno blago.

5.  Za uporabo tega člena se za „transakcijsko vrednost uvoženega podobnega blaga“ šteje carinska vrednost, ki je bila predhodno ugotovljena v skladu s členom 29 zakonika in usklajena v skladu z odstavkom 1 in odstavkom 2 tega člena.

Člen 152

1.  

▼M27

▼B

2.  Če se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v Skupnosti ne proda v stanju, v katerem je bilo uvoženo, se carinska vrednost na zahtevo uvoznika določi na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago v največji skupni količini po naknadni obdelavi ali predelavi proda osebam s sedežem v Skupnosti, ki niso povezane s prodajalci, pri čemer se upošteva dodana vrednost zaradi obdelave ali predelave in odbitki iz odstavka 1(a).

3.  Pri uporabi tega člena je cena na enoto, po kateri se uvoženo blago proda v največji skupni količini, tista cena, po kateri se največje število enot blaga proda osebam, ki niso povezane z osebami, od katerih kupijo to blago na prvi komercialni ravni po uvozu, na kateri potekajo te prodaje.

4.  Pri določanju cene na enoto za namene tega člena se ne sme upoštevati prodaja v Skupnosti osebi, ki neposredno ali posredno, brezplačno ali po znižanih cenah zagotavlja katero koli blago ali elemente navedene v členu 32(1)(b) zakonika za uporabo pri izdelavi in prodaji za izvoz uvoženega blaga.

5.  Za izvajanje odstavka 1(b) „čimprej“ pomeni dan opravljene prodaje uvoženega blaga ali uvoženega enakega ali podobnega blaga v dovolj veliki količini za določitev cene na enoto.

Člen 153

1.  Pri izvajanju člena 30(2)(d) zakonika (izračunana vrednost) carinski organi od osebe, ki ne biva v Skupnosti, ne morejo zahtevati ali jo obvezati, da bo zaradi preverjanja predložila račune ali druge dokumente za določitev te vrednosti. Vendar pa lahko podatke, ki jih sporoči proizvajalec blaga zaradi določitve carinske vrednosti na podlagi tega člena, carinski organi države članice s soglasjem proizvajalca preverijo v državi nečlanici, če ti organi vnaprej obvestijo pristojne organe te države in ti soglašajo s preverjanjem.

2.  Strošek ali vrednost materiala in izdelave v skladu s prvo alineo člena 30(2)(d) zakonika vključuje stroške, naštete v členu 32(1)(a)(ii) in (iii) zakonika.

Vključuje tudi ustrezno razdeljeno vrednost vsakega izdelka ali storitve iz člena 32(1)(b) zakonika, ki jih neposredno ali posredno zagotovi kupec za uporabo pri izdelavi uvoženega blaga. Vrednost storitev, navedenih v členu 32(1)(b)(iv) zakonika, ki se opravijo v Skupnosti, se vključi samo v obsegu, v kakršnem se zaračunajo proizvajalcu.

3.  Če se za določitev izračunane vrednosti uporabijo druge informacije, kakor jih je zagotovil proizvajalec ali nekdo drug v njegovem imenu, carinski organi ob upoštevanju člena 15 zakonika obvestijo deklaranta na njegovo zahtevo o viru teh informacij, uporabljenih podatkih in izračunih, opravljenih na podlagi teh podatkov.

4.  „Splošni stroški“ iz druge alinee člena 30(2)(d) zakonika vključujejo neposredne in posredne stroške izdelave in prodaje blaga za izvoz, ki niso vključeni v prvi alinei člena 30(2)(d) zakonika.

Člen 154

Če se zabojniki iz člena 32(1)(a)(ii) zakonika večkrat uvozijo, se njihovi stroški na zahtevo deklaranta v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli ustrezno razdelijo.

Člen 155

Za izvajanje člena 32(1)(b)(iv) zakonika se stroški za raziskave in predhodne idejne osnutke ne vključijo v carinsko vrednost.

Člen 156

Člen 33(c) zakonika se smiselno uporablja, če se carinska vrednost določi po metodi, ki ne temelji na transakcijski vrednosti.

▼M8

Člen 156a

1.  Carinski organi lahko na zahtevo udeleženca odobrijo, da se:

določijo na osnovi ustreznih in posebnih meril.

V takih primerih se prijavljena carinska vrednost ne obravnava kot začasna v smislu druge alinee člena 254.

2.  Dovoljenje se odobri pod naslednjimi pogoji:

▼B

POGLAVJE 2

Določbe v zvezi z avtorskimi honorarji in licenčninami

Člen 157

1.  Za izvajanje člena 32(1)(c) zakonika se za avtorske honorarje in licenčnine še posebej štejejo plačila za uporabo pravic v zvezi:

2.  Če se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu z določbami člena 29 zakonika, se brez poseganja v člen 32(5) zakonika, avtorski honorar ali licenčnina prišteje k dejansko plačanim ali plačljivim cenam le, če se to plačilo:

Člen 158

1.  Če je uvoženo blago le sestavina ali sestavni del blaga, ki se izdeluje v Skupnosti, se dejansko plačana ali plačljiva cena za uvoženo blago uskladi le, če se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na to blago.

2.  Če se blago uvaža v razstavljenem stanju ali se pred ponovno prodajo samo nebistveno obdela, npr. razredči ali prepakira, to ne izključuje tega, da se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na uvoženo blago.

3.  Če se avtorski honorarji ali licenčnine delno nanašajo na uvoženo blago, delno pa na druge sestavine ali sestavne dele, ki se blagu dodajo po uvozu, ali na storitve po uvozu, se avtorski honorarji ali licenčnine ustrezno porazdelijo zgolj na podlagi objektivnih in določljivih podatkov v skladu s pojasnjevalno opombo iz Priloge 23 k členu 32(2) zakonika.

Člen 159

Avtorski honorar ali licenčnina za pravico uporabe blagovne znamke se k dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prišteje le tedaj, kadar:

Člen 160

Če kupec avtorske honorarje ali licenčnino plača tretji osebi, so pogoji iz člena 157(2) izpolnjeni le tedaj, če prodajalec ali z njim povezana oseba zahteva od kupca to plačilo.

Člen 161

Če je način obračunavanja avtorskega honorarja ali licenčine odvisen od cene uvoženega blaga, se, če ni dokazano nasprotno, domneva, da se plačilo tega avtorskega honorarja ali licenčnine nanaša na vrednoteno blago.

Če se znesek avtorskega honorarja ali licenčnine obračuna neodvisno od cene uvoženega blaga, pa se lahko plačilo tega avtorskega honorarja ali licenčnine prav tako nanaša na vrednoteno blago.

Člen 162

Država, v kateri ima sedež prejemnik avtorskega honorarja ali licenčnine, pri uporabi člena 32(1)(c) zakonika se ne upošteva.

POGLAVJE 3

Določbe v zvezi s krajem vnosa blaga v Skupnost

Člen 163

1.  Za izvajanje člena 32(1)(e) in člena 33(a) zakonika se šteje za kraj vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti:

▼A2

2.  Carinska vrednost blaga, vnesenega na carinsko območje Skupnosti in nato prenešenega v namembni kraj v drugem delu tega območja preko ozemelj Belorusije, Bolgarije, Rusije, Romunije, Švice, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Zvezne republike Jugoslavije ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, se določi ob upoštevanju prvega kraja vnosa na carinsko območje Skupnosti, če se blago preko ozemelj teh držav prevaža neposredno in prevoz preko teh ozemelj ustreza običajni prevozni poti do namembnega kraja.

▼B

3.  Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Skupnosti in se na poti do namembnega kraja v drugi del tega območja prevaža po morju, se carinska vrednost določi ob upoštevanju prvega kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, če se blago prevaža neposredno po običajni poti do namembnega kraja.

▼A2

4.  Določbe odstavkov 2 in 3 tega člena se uporabljajo tudi, če je bilo blago raztovorjeno, pretovorjeno ali začasno zadržano na ozemljih Belorusije, Bolgarije, Rusije, Romunije, Švice, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Zvezne republike Jugoslavije ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije zaradi razlogov povezanih izključno z njegovim prevozom.

▼B

5.  Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Skupnosti in se iz enega francoskega čezmorskega departmaja neposredno prevaža v drug del carinskega območja Skupnosti ali obratno, se za kraj vnosa blaga šteje kraj, predviden v odstavkih 1 in 2, ki je v delu carinskega območja Skupnosti, od koder to blago prihaja, če je bilo tam raztovorjeno ali pretovorjeno in so carinski organi to potrdili.

6.  Če pogoji iz odstavkov 2, 3 in 5 niso izpolnjeni, se šteje za kraj vnosa blaga kraj, predviden v odstavku 1, ki je v delu carinskega območja Skupnosti, za katerega je blago namenjeno.

POGLAVJE 4

Določbe v zvezi s stroški prevoza

Člen 164

Za izvajanje člena 32(1)(e) in člena 33(a) zakonika velja naslednje:

Člen 165

1.  Poštne pristojbine za blago, ki se prevaža v poštnem prometu, se do namembnega kraja v celoti vštejejo v carinsko vrednost tega blaga, razen dodatnih poštnih pristojbin, ki se po potrebi zaračunajo v državi uvoza.

2.  Te pristojbine pa ne povzročijo uskladitve prijavljene vrednosti pri vrednotenju blaga, ki je predmet pošiljk nekomercialne narave.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za blago, ki se prevaža s hitrimi poštnimi službami „EMS — Datapost“ (na Danskem „EMS — Jetpost“, v Nemčiji „EMS — Kurierpostsendungen“, v Italiji „CAI — Post“).

Člen 166

Stroški letalskega prevoza, ki se vključijo v carinsko vrednost blaga, se določijo po pravilih in odstotkih iz Priloge 25.

▼M21 —————

▼B

POGLAVJE 6

Določbe v zvezi z menjalnimi tečaji

Člen 168

Za namene členov 169 do 172 tega poglavja:

Člen 169

1.  Če so elementi za določitev carinske vrednosti blaga v času tega določanja izraženi v drugi valuti, kakršna je valuta države članice, v kateri poteka vrednotenje blaga, se za določitev te carinske vrednosti v valuti zadevne države članice uporabi menjalni tečaj, zabeležen predzadnjo sredo meseca in objavljen istega ali naslednjega dne.

2.  Menjalni tečaj, ki je bil zabeležen predzadnjo sredo meseca, se uporablja cel naslednji mesec, razen če ga nadomesti tečaj, ki se določi v skladu z določbami člena 171.

3.  Če se menjalni tečaj ne zabeleži predzadnjo sredo v skladu z odstavkom 1, ali če se zabeleži in se ne objavi istega ali naslednjega dne, se zadnji tečaj, ki je zabeležen in objavljen za to valuto v preteklih štirinajstih dneh, šteje za tečaj, zabeležen to sredo.

Člen 170

Če se menjalni tečaj ne more določiti v skladu z določbami člena 169, določi menjalni tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika, zadevna država članica; ta kar najbolj dejansko izraža tekočo vrednost te valute v trgovinskih transakcijah, izraženo v valuti te države članice.

Člen 171

1.  Če se menjalni tečaj, zabeležen zadnjo sredo v mesecu in objavljen istega ali naslednjega dne, za 5 ali več odstotkov razlikuje od tečaja, določenega v skladu s členom 169 z začetkom veljave naslednji mesec, nadomesti slednjega od prve srede tega meseca kot tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika.

2.  Če se menjalni tečaj v obdobju uporabe, navedenem v prejšnjih določbah, ki je zabeležen v sredo in objavljen tega ali naslednjega dne, za 5 ali več odstotkov razlikuje od tečaja, ki se uporablja v skladu z določbami tega poglavja, nadomesti slednjega in začne veljati naslednjo sredo kot tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika. Ta nadomestni tečaj ostane v veljavi do konca tekočega meseca, razen če ga v skladu s prvim stavkom tega odstavka nadomesti drug tečaj.

3.  Če se v državi članici menjalni tečaj ne zabeleži v sredo ali če se zabeleži in se ne objavi istega ali naslednjega dne, se za zabeleženi tečaj zaradi izvajanja odstavkov 1 in 2 v tej državi članici šteje tečaj, ki je bil nazadnje zabeležen in objavljen pred to sredo.

Člen 172

Če carinski organi države članice deklarantu dovolijo, da v obliki periodične deklaracije naknadno odda ali povzame nekatere navedbe v zvezi s carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet, se lahko v tem dovoljenju na zahtevo deklaranta predvidi, da se za preračun elementov v valuto zadevne države članice, ki se uporabljajo za določitev carinske vrednosti in so izraženi v določeni valuti, uporabi enotni menjalni tečaj. V tem primeru med tečaji, zabeleženimi v skladu s tem poglavjem, velja tečaj, ki se uporabi prvi dan obdobja, na katero se nanaša deklaracija.

POGLAVJE 7

Poenostavljeni postopki za pokvarljivo blago

▼M27 —————

▼B

POGLAVJE 8

Deklaracija podatkov in dokumentov, ki jih je treba predložiti

Člen 178

1.  Če je treba določiti carinsko vrednost za namene člena 28 do 36 zakonika, se mora carinski deklaraciji, izdani za uvoženo blago, priložiti deklaracija podatkov v zvezi s carinsko vrednostjo (deklaracija vrednosti). Deklaracija vrednosti se opravi na obrazcu D. V. 1, ki ustreza vzorcu obrazca v Prilogi 28 in se po potrebi dopolni z enim ali več obrazci D. V. 1 BIS, ki ustrezajo vzorcu obrazca v Prilogi 29.

▼M14

2.  Vrednost deklaracije, predvidene v odstavku 1, določi le oseba, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Skupnosti in ki razpolaga z ustreznimi dejstvi.

Druga alinea člena 64(2)(b) in člen 64(3) zakonika se uporabljata smiselno.

▼B

3.  Carinski organi lahko opustijo zahtevo po predložitvi deklaracije vrednosti na obrazcu iz odstavka 1, če carinske vrednosti blaga ni mogoče določiti v skladu z določbami člena 29 zakonika. V tem primeru mora oseba iz odstavka 2 carinskim organom navesti ali posredovati vse podatke, ki se lahko zahtevajo za določitev carinske vrednosti na podlagi nekega drugega člena tega zakonika; takšni podatki se morajo zagotoviti v obliki in na način, ki ga določijo carinski organi.

4.  Z oddajo deklaracije, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, na carinskem uradu oseba iz odstavka 2, brez poseganja v morebitno uporabo kazensko pravnih predpisov, prevzame odgovornost glede:

5.  Ta člen se ne uporablja za blago, za katero se carinska vrednost določi po sistemu poenostavljenih postopkov v skladu z določbami členov 173 do 177.

Člen 179

1.  Carinski organ, razen če to ni nujno za pravilen obračun uvoznih dajatev, opusti zahtevo po predložitvi deklaracije v celoti ali njenega dela v skladu s členom 178(1):

2.  Znesek v ekujih iz odstavka 1(a) se preračuna v skladu s členom 18 zakonika. Carinski organi lahko po preračunu ta znesek zaokrožijo navzgor ali navzdol.

Carinski organi lahko protivrednost zneska v ekujih v nacionalni valuti ohranijo nespremenjeno, če pri letni uskladitvi v skladu s členom 18 zakonika preračun tega zneska pred navedenim zaokroženjem povzroči manj kakor 5-odstotno spremembo protivrednosti v nacionalni valuti ali znižanje te protivrednosti.

3.  Pri uvozu blaga, ki ga isti prodajalec po istih trgovinskih pogojih stalno dobavlja istemu kupcu, carinski organi lahko opustijo zahtevo, da se za vsako carinsko deklaracijo navajajo vsi podatki iz člena 178(1); vendar jih morajo zahtevati ob vsaki spremembi okoliščin in najmanj enkrat na tri leta.

4.  Opustitev, ki se dovoli v skladu s tem členom, se lahko prekliče in zahteva predložitev obrazca D. V. 1, če se ugotovi, da kateri od pogojev za to oprostitev ni bil izpolnjen ali ni več izpolnjen.

Člen 180

Pri uporabi računalniških sistemov izmenjave podatkov ali če se za neko blago predloži splošna, periodična ali zbirna deklaracija, lahko carinski organi dovolijo odstopanja od oblike predložitve podatkov, potrebnih za določanje carinske vrednosti.

Člen 181

1.  Oseba iz člena 178(2) mora carinskim organom predložiti izvod računa, na podlagi katerega je bila prijavljena carinska vrednost uvoženega blaga. Če se carinska vrednost prijavi pisno, ta izvod zadržijo carinski organi.

2.  Če se carinska vrednost prijavi pisno in če se račun o uvoženem blagu izda na ime osebe s sedežem v drugi državi članici kakor tisti, v kateri se prijavi carinska vrednost, mora deklarant carinskim organom predložiti dva izvoda tega računa. En izvod zadržijo carinski organi, drugi pa se overjen z žigom tega urada in s številko vpisa prijave na tem uradu vrne deklarantu, da ga posreduje osebi, na ime katere je izdan račun.

3.  Carinski organi lahko predpišejo, da se določbe odstavka 2 uporabljajo tudi za primere, pri katerih ima oseba, na ime katere je izdan račun, sedež v državi članici, v kateri se prijavi carinska vrednost.

▼M5

Člen 181a

1.  Carinskim organom ni treba določati carinske vrednosti uvoznega blaga na osnovi metode transakcijske vrednosti, če v skladu s postopkom iz odstavka 2 niso prepričani, na podlagi upravičenega dvoma, da prijavljena vrednost predstavlja celoten znesek, plačan ali ki se plača, kakor je navedeno v členu 29 zakonika.

2.  Kadar so carinski organi v dvomih, kakor je opisano v odstavku 1, lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu s členom 178(4). Če se ti dvomi nadaljujejo, morajo carinski organi pred končno odločitvijo obvestiti zadevno osebo, pisno, če se zahteva, o razlogih za te dvome in ji primerno omogočiti, da odgovori. Končna odločitev in razlogi zanjo se zadevni osebi sporočijo v pisni obliki.

▼B

NASLOV VI

VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE

POGLAVJE 1

Pregled blaga in jemanje vzorcev s strani udeležene osebe

Člen 182

1.  Pregled blaga iz člena 42 zakonika se dovoli na podlagi ustne zahteve osebe, ki je pooblaščena za določanje carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, razen če carinski organi glede na okoliščine posameznega primera ocenjujejo, da je treba predložiti pisni zahtevek.

Odvzem vzorcev se lahko dovoli samo na podlagi pisnega zahtevka udeleženega.

2.  Pisne zahtevke iz odstavka 1 mora udeleženi podpisati in jih vložiti pri pristojnem carinskem organu. Vsebovati morajo naslednje navedbe:

Carinski organi ugodijo zahtevku, ki ga predloži udeleženi. Če se ta zahtevek nanaša na odvzem vzorcev, ti organi navedejo količino blaga, ki jo je dovoljeno vzeti.

3.  Predhodni pregled blaga in odvzem vzorcev se izvedeta pod nadzorom carinskih organov, ki ob upoštevanju vsakega posameznega primera določijo ustrezne postopke.

Udeleženi nosi tveganje in stroške razpakiranja, tehtanja, prepakiranja in vseh drugih postopkov z blagom. Stroške morebitne analize prav tako nosi udeleženi.

4.  Za vzete vzorce se morajo izpolniti formalnosti zaradi določitve carinsko dovoljene rabe ali uporabe. Če se odvzeti vzorci pri pregledu uničijo ali nenadomestljivo izgubijo, se šteje, da ni nastal noben dolg. Za odpadke se uporablja člen 182(5) zakonika.

POGLAVJE 2

Skupna deklaracija

Člen 183

1.  Skupno deklaracijo podpiše oseba, ki jo sestavi.

2.  Carinski organi označijo skupno deklaracijo z uradnim zaznamkom in jo shranijo, da bi lahko preverili, ali je blago, na katero se deklaracija nanaša, dobilo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo v rokih, predvidenih v členu 49 zakonika.

3.  Skupno deklaracijoza blago, ki se je pred predložitvijo carini prevažalo v tranzitnem postopku, predstavlja izvod tranzitnega dokumenta, namenjenega namembnemu carinskemu uradu.

4.  Carinski organi lahko dovolijo, da se skupna deklaracija izdela z uporabo računalniškega sistema izmenjave podatkov. V tem primeru se ustrezno prilagodijo pravila ►M1  v odstavkih 1 in 2 ◄ .

Člen 184

1.  Dokler za blago ni določena vrsta carinsko dovoljene rabe ali uporabe, je oseba iz člena 183(1) dolžna na zahtevo carinskih organov pokazati nedotaknjeno blago, ki je bilo navedeno v skupni deklaraciji in ni bilo raztovorjeno s prevoznega sredstva, na katerem je.

2.  Vsaka oseba, ki razpolaga z raztovorjenim blagom zaradi premestitve ali skladiščenja, postane dolžna izpolnjevati obveznost predložitve nedotaknjenega blaga, kadarkoli carinski organ to zahteva.

POGLAVJE 3

Začasna hramba

Člen 185

1.  Če so bili prostori iz člena 51(1) zakonika stalno odobreni za začasno hrambo blaga, se ti prostori imenujejo „skladišča za začasno hrambo“.

2.  Če carinski organi sami ne upravljajo skladišča za začasno hrambo, lahko zaradi zagotavljanja izvajanja carinskih predpisov zahtevajo, da:

Člen 186

Namestitev blaga v skladišče za začasno hrambo poteka na podlagi skupne deklaracije. Vendar lahko carinski organi zahtevajo predložitev posebne deklaracije na obrazcu v skladu z vzorcem, ki ga sami določijo.

Člen 187

Brez poseganja v člen 56 zakonika in določb, ki veljajo za carinsko prodajo, mora oseba, ki je vložila skupno deklaracijo, ali če skupna deklaracija še ni bila vložena, osebe iz člena 44(2) zakonika, upoštevati ukrepe, ki so jih sprejeli carinski organi v skladu členom 53(1) zakonika in nositi stroške takih ukrepov.

▼M1 —————

▼B

POGLAVJE 4

Posebne določbe, uporabljene za blago, ki se pošilja po morju ali zraku

Oddelek 1

Splošna določba

Člen 189

Če blago iz tretjih držav prispe na carinsko območje Skupnosti po morju ali zraku in se na podlagi enotnega prevoznega dokumenta z istim prevoznim sredstvom brez pretovarjanja pošlje v drugo pristanišče ali na drugo letališče Skupnosti, se blago carinskemu organu v skladu s členom 40 zakonika predloži le v pristanišču ali na letališču, kjer se raztovori ali pretovori.

Oddelek 2

Posebne določbe za ročno in oddano prtljago v potniškem prometu

Člen 190

V tem oddelku se šteje:

Člen 191

Za izvajanje določb tega oddelka se v zračnem prometu prtljaga šteje za:

Člen 192

Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na:

Člen 193

Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago oseb:

Člen 194

1.  Pri prtljagi, ki prispe na letališče Skupnosti v zrakoplovu z letališča države nečlanice in se na tem letališču Skupnosti pretovori v drug zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Skupnosti, se:

2.  Pri prtljagi, ki se na letališču Skupnosti natovori na zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti in se na drugem letališču Skupnosti pretovori na zrakoplov, namenjen na letališče države nečlanice, se:

3.  Vse kontrole in formalnosti, nanašajoče se na prtljago, ki prispe na letališče Skupnosti z rednim ali čarterskim poletom z letališča države nečlanice in se na tem letališču Skupnosti pretovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti, se opravijo na letališču prihoda rednega ali čarterskega poleta.

4.  Vse kontrole in formalnosti, nanašajoče se na prtljago, ki se na letališču Skupnosti natovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti, in se na drugem letališču Skupnosti pretovori na zrakoplov za redne ali čarterske polete, ki leti na letališče države nečlanice, se izvedejo na letališču odhoda rednega ali čarterskega poleta.

5.  Države članice lahko na mednarodnem letališču Skupnosti, na katerem poteka pretovarjanje prtljage, opravijo kontrolo prtljage:

Člen 195

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

Člen 196

Za oddano prtljago, registrirano na letališču Skupnosti, se ugotavlja istovetnost z etiketo, pripeto na tem letališču. Vzorec te etikete in njene tehnične lastnosti so v Prilogi 30.

Člen 197

Države članice sporočijo Komisiji seznam letališč, ki ustrezajo pojmu „mednarodno letališče Skupnosti“ iz člena 190(b). Komisija ta seznam objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C.

NASLOV VII

CARINSKA DEKLARACIJA — OBIČAJNI POSTOPEK

POGLAVJE 1

Pisne carinske deklaracije

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 198

1.  Če ena carinska deklaracija zajema več artiklov, se podatki za posamezen artikel štejejo kot samostojna deklaracija.

2.  Sestavni deli industrijskih postrojev, ki so zajeti pod eno številko kombinirane nomenklature, se štejejo, kakor da predstavljajo en sam kos blaga.

Člen 199

►M1  1. ◄   Oddaja deklaracije na carinskem uradu, ki jo podpiše deklarant ali njegov zastopnik, velja brez poseganja v morebitno uporabo kazenskopravnih predpisov za obveznost v skladu z veljavnimi določbami glede:

▼M1

2.  Kjer deklarant za izdelavo svojih deklaracij uporablja sisteme računalniške izmenjave podatkov, lahko carinski organi določijo, da lahko lastnoročni podpis nadomesti z drugo metodo za ugotavljanje istovetnosti, ki lahko temelji na uporabi oznak. Taka poenostavitev se odobri samo, če so izpolnjeni tehnični in upravni pogoji, ki jih predpišejo carinski organi.

Carinski organi lahko tudi določijo, da ti sistemi neposredno overijo deklaracije, izdelane z uporabo sistemov računalniške izmenjave podatkov, namesto ročne ali mehanske uporabe žiga carinskega urada in podpisa pristojnega uradnika.

3.  Az általuk meghatározott feltételekkel és módon a vámhatóságok engedélyezhetik, hogy a 37. mellékletben említett írásbeli nyilatkozat bizonyos részletei helyett ezeket a részleteket az e célra kijelölt vámhivatal számára elektronikus úton küldjék meg, esetleg kódolt formában.

▼B

Člen 200

Dokumente, ki spremljajo carinsko deklaracijo, morajo hraniti carinski organi, razen če ni odločeno drugače ali če jih udeleženi potrebuje za druge postopke. V tem primeru morajo carinski organi sprejeti vse ukrepe, da se ti dokumenti lahko naknadno uporabljajo samo za količino ali vrednost, za katero ostanejo v veljavi.

Člen 201

1.  Carinska deklaracija se mora vložiti pri carinskem organu, kjer je bilo blago predloženo. Carinska deklaracija se lahko vloži takoj, ko je bilo blago predloženo.

2.  Carinski organi lahko dovolijo, da se carinska deklaracija vloži, preden jim lahko deklarant predloži blago. V tem primeru lahko carinski organi ob upoštevanju okoliščin določijo rok za predložitev blaga. Če blago ni predloženo v roku, se šteje, da deklaracija ni bila vložena.

3.  Če je carinska deklaracija vložena, preden je blago, na katero se nanaša, prispelo na carinski urad ali na drug kraj, ki ga določijo carinski organi, se lahko sprejme šele po predložitvi blaga carinskemu organu.

Člen 202

1.  Carinska deklaracija se na pristojnem carinskem uradu vloži med uradnimi urami tega urada.

Vendar lahko carinski organi na zahtevo in stroške deklaranta dovolijo, da se deklaracija vloži zunaj časa njegovih uradnih ur.

2.  Vsaka deklaracija, vložena pri delavcih carinskega urada na drugem mestu, ki se v ta namen določi v okviru dogovorov med carinskimi organi in udeleženim, se šteje, da je bila vložena pri tem carinskem uradu.

Člen 203

Datum prejema carinske deklaracije mora biti zabeležen na njej.

Člen 204

Carinski organi lahko dovolijo ali zahtevajo, da se popravki iz člena 65 zakonika opravijo z vložitvijo nove carinske deklaracije, ki nadomesti prvotno vloženo. V tem primeru se kot datum, odločilen za določitev dajatev, ki se po potrebi zaračunajo, in uporabo drugih predpisov, ki urejajo zadevni carinski postopek, šteje datum prejema prvotne deklaracije.

Oddelek 2

Obrazci, ki se uporabljajo

Člen 205

1.  Uradni obrazec, ki se uporablja za pisno carinsko deklaracijo blaga v okviru običajnega postopka za njegov vnos v carinski postopek ali njegov ponovni izvoz v skladu s členom 182(3) zakonika, je enotna upravna listina.

2.  V ta namen se lahko uporabijo tudi drugi obrazci, če to predvidevajo predpisi za zadevni carinski postopek.

3.  Določbe odstavkov 1 in 2 ne preprečujejo:

▼M1 —————

▼B

5.  Če se v kakšnem predpisu Skupnosti sklicuje na carinsko deklaracijo za izvoz, ponovni izvoz, uvoz ali vnos v vsak drug carinski postopek, države članice ne morejo zahtevati nobenih drugih upravnih dokumentov kakor:

Člen 206

Po potrebi se obrazec enotne upravne listine v prehodnem obdobju, predvidenem v Aktu o pristopu, uporablja tudi v trgovini med Skupnostjo v svoji sestavi z dne 31. decembra 1985 in Španijo ali Portugalsko, pa tudi v trgovini med tema državama članicama za blago, za katero carine in dajatve z enakim učinkom še niso bile v celoti odpravljene ali za katero veljajo drugi ukrepi, predvideni v Aktu o pristopu.

Za izvajanje prvega odstavka se izvod 2 ali po potrebi izvod 7 obrazcev, ki se uporabljajo v trgovini s Španijo in Portugalsko ali med tema državama, uniči.

Ta izvod se prav tako uporablja v trgovini z blagom iz Skupnosti med deli carinskega območja Skupnosti, za katere se uporabljajo določbe Direktive Sveta 77/388/EGS ( 4 ) in deli tega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo, ter v trgovini med deli tega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo.

Člen 207

Brez poseganja v člen 205(3) lahko carinske uprave držav članic zaradi izvedbe uvoznih ali izvoznih formalnosti na splošno ne zahtevajo predložitev nekaterih izvodov enotne upravne listine, namenjenih organom te države članice, če so zadevni podatki dostopni na drugih nosilcih podatkov.

Člen 208

1.  Enotna upravna listina se predloži v setih, ki jih sestavljajo izvodi, potrebni za izvedbo formalnosti za carinski postopek, za katerega se mora predložiti blago.

2.  Kadar je pred skupnostnim tranzitnim postopkom ali skupnim tranzitnim postopkom oziroma za njima drug carinski postopek, se lahko predloži set, sestavljen iz izvodov, ki so potrebni za izvedbo formalnosti tranzitnega in predhodnega ali naknadnega carinskega postopka.

3.  Seti, na katere se nanašata odstavka 1 in 2, so sestavljeni:

4.  Brez poseganja v člene 205(3), 222 do 224 in členov 254 do 289 se lahko obrazci deklaracij dopolnijo, kadar je to potrebno, z enim ali več dopolnilnih obrazcev, predloženih v setih, ki vsebujejo izvode deklaracij, potrebne za izvedbo formalnosti carinskega postopka, v katerega je treba blago prepustiti. Tem setom se po potrebi lahko priložijo izvodi, predvideni za izvedbo formalnosti v zvezi s predhodnimi ali naknadnimi carinskimi postopki.

Ti seti so sestavljeni:

Dopolnila so sestavni del enotne upravne listine, na katero se nanašajo.

5.  Z odstopanjem od odstavka 4 lahko carinski organi določijo, da se dopolnilni obrazci ne smejo uporabljati, kadar se za izdelavo carinskih deklaracij uporabi računalniški sistem za izdelavo carinskih deklaracij.

Člen 209

1.  V primeru uporabe člena 208(2) je vsaka stranka odgovorna samo za tiste podatke, ki se nanašajo na carinski postopek, za katerega je zaprosila kot deklarant, glavni zavezanec ali zastopnik enega od njiju.

2.  Za izvajanje odstavka 1 mora deklarant, če uporablja enotno upravno listino, izdano za predhodni carinski postopek, pred vložitvijo svoje deklaracije preveriti točnost obstoječih podatkov v poljih, za katere je odgovoren, pa tudi uporabnost teh podatkov za zadevno blago in carinski postopek, ki ga je zahteval, ter jih po potrebi dopolniti.

V primerih iz prejšnjega odstavka mora deklarant o vseh neskladjih med zadevnim blagom in obstoječimi podatki nemudoma obvestiti carinski urad, pri katerem je bila deklaracija vložena. V tem primeru mora deklarant svojo carinsko deklaracijo izpolniti na novih izvodih obrazca enotne upravne listine.

Člen 210

Če se enotna upravna listina uporabi za več zaporednih carinskih postopkov, se carinski organi prepričajo, da se navedbe na deklaracijah za različne carinske postopke med seboj ujemajo.

Člen 211

Carinska deklaracija mora biti izpolnjena v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki je sprejemljiv za carinske organe države članice, v kateri se opravijo formalnosti.

Carinski organi namembne države članice lahko po potrebi od deklaranta ali njegovega zastopnika v tej državi članici zahtevajo prevod carinske deklaracije v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov zadevne države članice. Prevod nadomesti ustrezne navedbe v carinski deklaraciji.

Z odstopanjem od prejšnjega odstavka mora biti carinska deklaracija izpolnjena v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov namembne države članice v vseh primerih, pri katerih se carinska deklaracija v tej državi članici odda na drugih izvodih carinske deklaracije, kakor so bili prvotno predloženi carinskemu uradu odpremne države članice.

Člen 212

1.  Enotna upravna listina mora biti izpolnjena v skladu z navodili v Prilogi 37 in po potrebi ob upoštevanju vseh dodatnih navedb, predvidenih v drugih predpisih Skupnosti.

2.  Carinski organi uporabnikom zagotovijo, da imajo dostop do navodil, navedenih v odstavku 1.

3.  Carinski organi vsake države članice po potrebi dopolnijo navodila.

▼M24

4.  Države članice pošljejo Komisiji seznam podatkov, ki jih zahtevajo za vsakega med postopki iz Priloge 37. Komisija objavi seznam teh podatkov.

▼B

Člen 213

Oznake, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju obrazca iz člena 205(1), so navedene v Prilogi 38.

▼M24

Države članice pošljejo Komisiji seznam državnih šifrantov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju polj 37 (drugo podpolje), 44 in 47 (prvo podpolje). Komisija objavi seznam teh šifrantov.

▼B

Člen 214

V primerih, pri katerih je predpisana uporaba dodatnih kopij obrazca iz člena 205(1), lahko deklarant v ta namen po potrebi uporabi dodatne izvode ali fotokopije tega obrazca.

Te dodatne izvode ali fotokopije mora deklarant podpisati in jih predložiti carinskim organom, ki morajo nanje, ob upoštevanju enakih pogojev kakor za enotno upravno listino, odtisniti svoj žig. Carinski organi jih sprejmejo kot izvirnike, če menijo, da so njihove lastnosti in čitljivost zadovoljive.

Člen 215

1.  Obrazec iz člena 205(1) je odtisnjen na samokopirni papir, ki tehta najmanj 40 gramov na kvadratni meter. Papir mora biti dovolj neprozoren, da navedbe na eni strani ne ovirajo čitljivosti navedb na drugi strani, njegova trdnost pa mora biti takšna, da se ob običajni uporabi ne strga ali zmečka.

Papir je bele barve in je enak za vse izvode. Na izvodih, ki se uporabljajo za skupnostni tranzitni postopek ►M19  (1, 4 in 5) ◄ , pa imajo polja št. 1 (prvo in tretje podpolje), 2, 3, 4, 5, 6, 8, 15, 17, 18, 19, 21, 25, 27, 31, 32, 33 (prvo podpolje na levi), 35, 38, 40, 44, 50, 51, 52, 53, 55 in 56 zeleno ozadje.

Obrazci morajo biti natisnjeni v zeleni barvi.

2.  Polja morajo biti razporejena v desetinah inča v horizontalni in šestinah inča v vertikalni smeri. Podpolja morajo biti razporejena v desetinah inča v horizontalni smeri.

3.  Izvodi obrazcev so barvno označeni na naslednji način:

Črte so široke približno 3 milimetre. Prekinjena črta je sestavljena iz barvnih kvadratkov 3 × 3 mm in trimilimetrskih presledkov.

4.  Priloga 35 navaja izvode, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 31 in 33 v samokopirni obliki.

Priloga 36 navaja izvode, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 32 in 34 v samokopirni obliki.

5.  Format obrazcev je 210 × 297 milimetrov, pri čemer je pri dolžini dovoljeno največje možno odstopanje 5 milimetrov navzdol in 8 milimetrov navzgor.

6.  Carinske uprave držav članic lahko zahtevajo, da se na obrazcih natisne naziv in naslov tiskarja ali druga oznaka, ki omogoča njegovo prepoznavo. Razen tega lahko tiskanje obrazcev pogojujejo s predhodnim tehničnim dovoljenjem.

Oddelek 3

Navedbe, ki se zahtevajo za predvideni carinski postopek

▼M24

Člen 216

Seznam polj, ki jih je treba izpolniti ob predložitvi blaga v carinski postopek pri uporabi enotne upravne listine, vsebuje Priloga 37.

▼B

Člen 217

Navedbe, ki jih je treba opraviti pri uporabi enega od obrazcev iz člena 205(2), izhajajo iz zadevnega obrazca in se po potrebi dopolnijo z določbami, ki urejajo zadevni carinski postopek.

Oddelek 4

Dokumenti, ki se priložijo carinski deklaraciji

Člen 218

1.  Carinski deklaraciji za sprostitev blaga v prosti promet se priložijo naslednji dokumenti:

2.  Carinski organi lahko zahtevajo, da se ob vložitvi deklaracije predložijo prevozne listine ali, odvisno od primera, dokumenti v zvezi s predhodnim carinskim postopkom.

Kadar se ena vrsta blaga predloži v dveh ali več tovorkih, lahko zahtevajo tudi predložitev seznama pošiljk ali enakovrednega dokumenta, v katerem je navedena vsebina posameznega tovorka/pošiljke.

▼M7

3.  Kadar blago izpolnjuje pogoje za pavšalno stopnjo carin iz Oddelka II (D) predhodnih določb kombinirane nomenklature ali kadar blago izpolnjuje pogoje za oprostitev uvoznih dajatev, dokumentov iz odstavka 1(a), (b) in (c) ni treba zahtevati, razen če carinski organi menijo, da je to potrebno za uporabo predpisov, ki urejajo sprostitev tega blaga v prosti promet.

▼B

Člen 219

1.  Tranzitni deklaraciji mora biti priložena prevozna listina. Urad odhoda lahko opusti obveznost predložitve te listine v trenutku izvajanja formalnosti. Na zahtevo carinskih ali drugega pristojnega organa pa je treba prevozno listino predložiti kadarkoli med prevozom.

2.  Brez poseganja v ukrepe poenostavitve, ki se po potrebi lahko izvajajo, se carinski dokument za izvoz ali ponovni izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti ali kateri koli drug dokument z enakim učinkom predloži uradu odhoda skupaj s tranzitno deklaracijo, na katero se nanaša.

3.  Carinski organi lahko po potrebi zahtevajo predložitev dokumenta v zvezi s predhodnim carinskim postopkom.

▼M10

Člen 220

1.  Brez poseganja v posebne določbe morajo biti deklaraciji za vnos v carinski postopek z ekonomskim učinkom priloženi naslednji dokumenti:

2.  Člen 218(2) se uporabi za deklaracije za vnos v katerikoli carinski postopek z ekonomskim učinkom.

3.  Carinski organ lahko dovoli, da se pisno pooblastilo postopka ali izvod zahtevka za pooblastilo hrani tako, da mu je na voljo, namesto da je priložen deklaraciji.

▼B

Člen 221

1.  Izvozni deklaraciji ali deklaraciji za ponovni izvoz morajo biti priloženi vsi dokumenti, potrebni za pravilen izračun izvoznih dajatev in uporabo drugih določb za izvoz ali ponovni izvoz zadevnega blaga.

2.  Člen 218(2) se uporablja za izvozne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz.

▼M1

POGLAVJE 2

Carinske deklaracije, izdelane z računalniškim sistemom izmenjave podatkov

Člen 222

1.  Kjer se carinska deklaracija izdela z računalniškim sistemom izmenjave podatkov, se podrobnosti v pisni deklaraciji, določene v Prilogi 37, nadomestijo tako, da se carinskemu uradu, določenemu v ta namen, zaradi računalniške obdelave, pošlje podatke v obliki oznak ali izdelane v neki drugi obliki, opredeljeni s strani carinskih organov in ki ustreza podrobnostim, zahtevanim v pisnih deklaracijah.

2.  Carinska deklaracija, izdelana z EDI, velja za vloženo, kadar carinski organi prejmejo sporočilo EDI.

Sprejem carinske deklaracije, izdelane z EDI, se deklarantu sporoči z odzivnim sporočilom, ki vsebuje vsaj podrobnosti za prepoznavanje prejetega sporočila in/ali registrsko številko carinske deklaracije in datum sprejema.

3.  Kadar je carinska deklaracija izdelana z EDI, carinski organi določijo pravila za izvajanje določb, predpisanih v členu 247.

4.  Kadar je carinska deklaracija izdelana z EDI, je o sprostitvi blaga obveščen deklarant, pri tem pa se navedejo vsaj podrobnosti za prepoznavanje deklaracije in datum sprostitve.

5.  Kadar se podrobnosti carinske deklaracije vnesejo v carinske sisteme računalniške izmenjave podatkov, se smiselno uporabljajo odstavki 2, 3 in 4.

Člen 223

Kjer je za zaključek drugih formalnosti potreben papirni izvod carinske deklaracije, to na zahtevo deklaranta izdela in potrdi ustrezen carinski urad ali pa se izdela in potrdi v skladu z drugim pododstavkom člena 199(2).

Člen 224

Carinski organi lahko pod pogoji in na način, ki ga določijo, dovolijo, da se listine, potrebne za začetek carinskega postopka za blago, izdelajo in prenesejo z elektronskimi sredstvi.

▼B

POGLAVJE 3

Ustne carinske deklaracije in prijavljanje s konkludentnim dejanjem

Oddelek 1

Ustne carinske deklaracije

Člen 225

Ustna carinska deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet se lahko da za:

Člen 226

Ustno carinsko deklaracijo za izvoz se lahko da za:

Člen 227

1.  Carinski organi lahko določijo, da se člena 225 in 226 ne uporabljata, če oseba, ki začne postopek carinjenja, kot carinski agent deluje za račun druge osebe.

2.  Če carinski organi dvomijo o pravilnosti ali popolnosti navedb, lahko zahtevajo pisno carinsko deklaracijo.

Člen 228

Če je za blago, za katero se da ustna carinska deklaracija, v skladu s členoma 225 in 226 treba plačati dajatve ob uvozu ali izvozu, carinski organi izdajo udeleženemu potrdilo o plačilu dolgovanih dajatev.

▼M10

Potrdilo o prejemu mora zajemati vsaj naslednje informacije:

Države članice obvestijo Komisijo o vseh standardnih potrdilih o prejemu, uvedenih v skladu s tem členom. Komisija vse take informacije posreduje drugim državam članicam.

▼B

Člen 229

1.  V skladu s pogoji določb ►M20  člena 696 ◄ je možna ustna carinska deklaracija za začasni uvoz naslednjega blaga:

2.  Za blago iz odstavka 1 se lahko da ustna deklaracija za ponovni izvoz ob zaključku postopka začasnega uvoza.

Oddelek 2

Prijavljanje s konkludentnim dejanjem

Člen 230

Šteje se, da je bilo naslednje blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet s konkludentnim dejanjem iz člena 233, tudi če se izrecno ne prijavi:

Člen 231

Šteje se, da je naslednje blago prijavljeno za izvoz s konkludentnim dejanjem iz člena 233(b), tudi če se izrecno ne prijavi:

Člen 232

▼M20

1.  Kadar ni izrecno pisno ali ustno prijavljeno, se šteje, da je bilo blago prijavljeno za začasni uvoz z dejanjem iz člena 233, pri čemer se upošteva člen 579:

▼B

2.  Šteje se, da je blago iz odstavka 1 prijavljeno za ponovni izvoz ob zaključku postopka začasnega uvoza s konkludentnim dejanjem iz člena 233, tudi če ni izrecno pisno ali ustno prijavljeno.

Člen 233

►M6  1. ◄   Za namene členov 230 do 232 se naslednja dejanja štejejo kot carinska deklaracija:

▼M6

2.  Kadar se blago iz točke (a) člena 230, člena 231(a), točke (a) člena 232(1) ali člena 232(2), vsebovano v potniški prtljagi, prevaža po železnici brez spremstva potnika in se prijavi na carini, ne da bi bil potnik osebno prisoten, se lahko uporabi dokument iz Priloge 38a ob upoštevanju pogojev in omejitev, določenih v njej.

▼B

Člen 234

1.  Če so izpolnjeni pogoji iz členov 230 do 232, se šteje, kakor da je bilo blago predloženo carinskemu organu v skladu s členom 63 zakonika, da je bila deklaracija sprejeta in blago prepuščeno v trenutku, ko je bilo izvedeno dejanje iz člena 233.

2.  Če se pri kontroli ugotovi, da je dejanje iz člena 233 izvršeno, ne da bi blago, ki je bilo vneseno ali izneseno, izpolnjevalo pogoje iz členov 230 do 232, se šteje, kakor da je to blago vneseno ali izvoženo nezakonito.

Oddelek 3

Skupne določbe k oddelkoma 1 in 2

Člen 235

Določbe členov 225 do 232 se ne uporabljajo za blago, za katero se zahteva ali zaprosi odobritev nadomestil ali drugih zneskov oziroma povračilo dajatev, ali za blago, ki je predmet kakršnih koli prepovedi ali omejitev oziroma drugih posebnih formalnosti.

Člen 236

Za namene oddelkov 1 in 2 se za „potnika“ šteje:

Oddelek 4

Poštni promet

Člen 237

1.  V poštnem prometu se naslednje blago šteje, da je prijavljeno:

2.  Za deklaranta in po potrebi dolžnika se v primerih iz odstavka 1A šteje prejemnik, v primerih iz točke B pa pošiljatelj. Carinski organi lahko predvidijo, da se poštna uprava šteje za deklaranta in po potrebi za dolžnika.

3.  Za izvajanje odstavka 1 se blago, ki ni zavezano plačilu dajatev, šteje, da je bilo predloženo carinskim organom v skladu s členom 63 zakonika, carinska deklaracija sprejeta in prepustitev odobrena:

4.  Če se poštna pošiljka (pismo ali poštni paketi), ki ni oproščena obveznosti predložitve na carinskem uradu v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika, predloži brez deklaracije ►M18  CN22 ◄ in/ali deklaracije ►M18  CN22 ◄ ali če je ta deklaracija nepopolna, carinski organi odločijo, kako je treba vložiti carinsko deklaracijo oziroma jo dopolniti.

Člen 238

Člen 237 se ne uporablja:

NASLOV VIII

PREGLED BLAGA, UGOTOVITVE CARINSKEGA URADA IN DRUGI UKREPI, KI JIH SPREJME CARINSKI URAD

Člen 239

1.  Blago se pregleda na kraju, ki je za ta namen določen, in v času, ki je za to predviden.

2.  Vendar lahko carinski organi na zahtevo deklaranta dovolijo, da se pregled blaga opravi na kraju ali v času, ki nista predviden v odstavku 1.

Stroške, ki tako nastanejo, nosi deklarant.

Člen 240

1.  Če se carinski organi odločijo opraviti pregled blaga, o tem obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika.

2.  Če se carinski organi odločijo le za delni pregled prijavljenega blaga, deklaranta ali njegovega zastopnika obvestijo, katero blago želijo pregledati, pri čemer deklarant ne more nasprotovati izbiri.

Člen 241

1.  Carinski deklarant ali oseba, ki jo ta imenuje, da prisostvuje pregledu blaga, mora carinskim organom za olajšanje njihove naloge nuditi potrebno pomoč. Če carinski organi menijo, da nudena pomoč ne zadošča, lahko od deklaranta zahtevajo, da določi drugo osebo, ki bi jim bila sposobna dati potrebno pomoč.

2.  Če deklarant zavrne sodelovanje pri pregledu blaga ali ne določi druge osebe, ki bi carinskim organom pri pregledu lahko dala potrebno pomoč, carinski organi določijo rok za izpolnitev obveznosti, razen če menijo, da lahko pregled opustijo.

Če deklarant ob izteku roka ni izpolnil zahtev carinskih organov, ti zaradi izvajanja člena 75(a) zakonika po uradni dolžnosti opravijo pregled blaga na deklarantov riziko in stroške ter povabijo k sodelovanju, če menijo, da je to potrebno, tudi strokovnjaka ali vsako drugo osebo, določeno v skladu z veljavnimi predpisi.

3.  Ugotovitve carinskih organov o pregledu blaga, ki ga izvedejo pod pogoji iz prejšnjega odstavka, so enako veljavne, kakor če bi se pregled opravil v navzočnosti deklaranta.

4.  Carinski organi lahko namesto ukrepov iz odstavkov 2 in 3 štejejo carinsko deklaracijo za neveljavno, če deklarantova odklonitev sodelovanja pri pregledu blaga oziroma imenovanju osebe, ki bi carinskim organom lahko dala potrebno pomoč, ni imela za namen ali cilj preprečiti ugotovitve, da so bili predpisi, ki urejajo prepustitev blaga v zadevni carinski postopek, kršeni, ali izogniti se uporabi določb člena 66(1) ali člena 80(2) zakonika.

Člen 242

1.  Če se carinski organi odločijo opraviti odvzem vzorcev, o tem obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika.

2.  Carinski organi sami opravijo odvzem vzorcev. Vendar lahko ti zahtevajo, da odvzem vzorcev pod njihovim nadzorom opravi deklarant ali oseba, ki jo ta določi.

Odvzem vzorcev se opravi po metodah, ki so za ta namen predvidene v veljavnih predpisih.

3.  Vzorce se vzame le v takšni količini, ki je nujno potrebna za analizo ali natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo.

Člen 243

1.  Deklarant ali oseba, ki jo ta imenuje, da prisostvuje odvzemu vzorcev, mora carinskim organom zaradi olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč.

▼M7

2.  Če deklarant zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to ne določi druge osebe oz. carinskim organom ne zagotovi vse potrebne pomoči za olajšanje izvajanja operacij, se uporabijo določbe drugega stavka člena 241(1) in člena 241(2), (3) in (4).

▼B

Člen 244

Če so carinski organi zaradi analize ali natančnega pregleda vzeli vzorce, odobrijo prepustitev zadevnega blaga, preden so znani rezultati te analize ali pregleda, če prepustitvi sicer nič ne nasprotuje in pod pogojem, da so bili v primeru nastanka ozroma možnega nastanka carinskega dolga zneski za dajatve predhodno vknjiženi in plačani ali zavarovani.

Člen 245

1.  Količine, ki jih carinski urad odvzame kot vzorce, se ne odštevajo od prijavljene količine.

2.  V primeru deklaracije za izvoz ali deklaracije za pasivno oplemenitenje lahko deklarant, če to dovoljujejo okoliščine, zaradi izpopolnitve pošiljke nadomesti odvzeto vzorčno količino blaga z enakim blagom.

Člen 246

1.  Odvzeti vzorci se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo deklarantu na njegovo zahtevo in stroške, takoj ko postane njihova hramba nepotrebna, predvsem ko so izčrpana že vsa pravna sredstva, ki jih ima deklarant na razpolago zoper odločbo carinskih organov, sprejeto na podlagi rezultatov te analize ali natančnega pregleda.

2.  Vzorce, za katere deklarant ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko carinski organi uničijo ali shranijo. Vendar lahko carinski organi v določenih primerih od udeleženega zahtevajo, da preostanek vzorcev umakne.

Člen 247

1.  Ko carinski organi preverijo carinsko deklaracijo in spremne dokumente ali opravijo pregled blaga, vsaj na izvodu deklaracije, ki ga zadržijo, ali na spremnem dokumentu zabeležijo razloge in izide preverjanja ali pregleda. Pri delnem pregledu blaga je treba zabeležiti tudi podatke o pregledani pošiljki.

Carinski organi po potrebi v deklaraciji navedejo tudi odsotnost deklaranta ali njegovega zastopnika.

2.  Če se izidi preverjanja carinske deklaracije in spremnih dokumentov ali pregleda blaga ne ujemajo s podatki iz carinske deklaracije, carinski organi vsaj na izvodu deklaracije, ki ga zadržijo, ali na spremnem dokumentu navedejo podatke, ki jih je treba upoštevati pri izračunu dajatev v zvezi z zadevnim blagom in pri morebitnem obračunu povračil in drugih zneskov pri izvozu ter za uporabo drugih predpisov, ki urejajo carinski postopek, v katerega je bilo blago dano.

3.  Iz izidov preverjanja carinskih organov morajo biti po potrebi vidni sprejeti načini ugotavljanja istovetnosti. V njih morajo poleg tega biti navedeni datum in podatki, potrebni za prepoznavo uradnika, ki je izvedel preverjanje.

4.  Carinskim organom na deklaracijo ali spremni dokument iz odstavka 1 ni treba vpisati nobenega zaznamka, če ne preverijo deklaracije ali opravijo pregleda blaga.

Člen 248

1.  Ko se odobri prepustitev blaga, se vknjižijo uvozne dajatve, ugotovljene na podlagi navedb v carinski deklaraciji. Če carinski organi ocenjujejo, da je na podlagi preverjanj, ki so jih opravili, znesek dajatev lahko višji, kakor izhaja iz navedb v deklaraciji, poleg tega zahtevajo predložitev ustreznega zavarovanja za pokritje razlike med zneskom, navedenim v deklaraciji, in tistim, ki se lahko nazadnje obračuna za to blago. Vendar lahko deklarant namesto predložitve tega zavarovanja zahteva takojšnje vknjiženje zneska dajatev, ki se lahko nazadnje zaračuna za blago.

2.  Če carinski organi na podlagi opravljenega preverjanja določijo drugačen znesek dajatev, kakor je naveden v deklaraciji, se tako določeni znesek s prepustitvijo blaga takoj vknjiži.

3.  Če carinski organi niso prepričani, ali se za prijavljeno blago uporabljajo ukrepi prepovedi ali omejevanja, in na to vprašanje pred prejemom rezultatov preverjanj, ki jih opravijo, ne morejo odgovoriti, se blago ne more prepustiti.

▼M12

4.  Ne glede na odstavek 1 lahko carinski organi opustijo sprejetje zavarovanja za blago, ki je predmet prošnje za črpanje v okviru tarifne kvote, če v trenutku sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet ugotovijo, da je zadevna tarifna kvota nekritična v smislu člena 308c.

▼B

Člen 249

1.  Način prepustitve blaga deklarantu določijo carinski organi ob upoštevanju kraja, na katerem blago ne, in posebnih načinov, po katerih izvajajo njegov nadzor.

2.  Če je za blago vložena pisna carinska deklaracija, se prepustitev in datum prepustitve navede na deklaraciji ali po potrebi na dokumentu, ki se ji priloži, njena kopija pa se vroči deklarantu.

Člen 250

1.  Če se prepustitev blaga zaradi enega od razlogov iz druge in tretje alinee člena 75(a) zakonika ne more odobriti, carinski organi deklarantu določijo rok za ureditev položaja blaga.

2.  Če deklarant v primerih iz druge alinee člena 75(a) zakonika ne predloži zahtevanih dokumentov pred iztekom roka iz odstavka 1, se zadevna carinska deklaracija šteje za neveljavno in jo carinski organi odpravijo. Uporabljajo se določbe člena 66(3) zakonika.

3.  Če deklarant v primerih iz tretje alinee člena 75(a) zakonika in brez poseganja v morebitno uporabo prvega pododstavka člena 66(1) ali člena 182 zakonika ne plača oziroma predloži ustreznega zavarovanja za dolgovani znesek dajatev pred iztekom roka iz odstavka 1, lahko carinski organi uvedejo predhodne ukrepe za prodajo blaga. V tem primeru sledi prodaja blaga, če zahtevani pogoji medtem niso bili izpolnjeni, po potrebi na podlagi prisile, če to dovoljuje zakonodaja države članice, ki ji pripadajo ti organi. Carinski organi o tem obvestijo deklaranta.

Carinski organi lahko na riziko in stroške deklaranta prenesejo zadevno blago na poseben kraj, ki je pod njihovim nadzorom.

Člen 251

Z odstopanjem od člena 66(2) zakonika se lahko carinska deklaracija po odobritvi prepustitve pod naslednjimi pogoji razveljavi:

▼M1

▼M12

▼M20

▼B

▼M1

Člen 252

Kjer carinski organi prodajo skupnostno blago v skladu s točko (b) člena 75 zakonika, se to opravi v skladu s postopki, veljavnimi v državah članicah.

▼B

NASLOV IX

POENOSTAVLJENI POSTOPKI

▼M1

POGLAVJE 1

Splošne določbe

▼B

Člen 253

1.  Postopek nepopolne deklaracije omogoča carinskim organom, da v upravičenih primerih sprejmejo deklaracijo, ki ne vsebuje vseh zahtevanih navedb ozroma ji niso priloženi vsi dokumenti, ki so potrebni za zadevni carinski postopek.

2.  Poenostavljeni postopek prijavljanja omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek na podlagi predložitve poenostavljene deklaracije in naknadne predložitve dopolnilne deklaracije, ki je lahko glede na okoliščine primera splošna, periodična ali zbirna.

3.  Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek v prostorih udeleženega ali na drugem kraju, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi.

▼M1

Člen 253a

Kjer se uporabi poenostavljen postopek z uporabo sistemov za računalniško izmenjavo podatkov za izdelavo carinskih deklaracij ali z uporabo računalniškega sistema izmenjave podatkov, se smiselno uporabljajo določbe, navedene v členih 199(2) in (3), 222, 223 in 224.

▼B

POGLAVJE 2

Deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet

Oddelek 1

Nepopolna deklaracija

Člen 254

▼M24

Deklaracije za sprostitev v prosti promet, ki jih carinski organi na zahtevo deklaranta lahko sprejmejo, kljub temu da ne vsebujejo določenih navedb iz Priloge 37, morajo vsebovati vsaj navedbe v poljih 1 (prvo in drugo podpolje), 14, 21 (država), 31, 37, 40 in 54 enotne upravne listine, pa tudi:

▼B

Člen 255

1.  Deklaracijam za sprostitev v prosti promet, ki jih carinski organi na zahtevo deklaranta lahko sprejmejo, kljub temu da jim niso priloženi vsi predpisani dokumenti, morajo biti priloženi vsaj tisti dokumenti, katerih predložitev je potrebna za sprostitev blaga v prosti promet.

2.  Z odstopanjem od določb odstavka 1 se carinska deklaracija, ki ji niso priloženi vsi dokumenti, s predložitvijo katerih se pogojuje sprostitev v prosti promet, lahko sprejme takoj, ko se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

Podatki, ki se nanašajo na manjkajoče dokumente, morajo biti vsekakor navedeni na deklaraciji.

Člen 256

1.  Rok, ki ga carinski organi deklarantu odobrijo za predložitev manjkajočih navedb ali dokumentov ob sprejemu deklaracije, ne sme biti daljši od enega meseca, ki se šteje od dneva prejema deklaracije.

▼M22

Kadar imajo glede dokumenta, potrebnega za uporabo znižane stopnje uvozne dajatve ali stopnje nič, carinski organi dober razlog za prepričanje, da je blago, zajeto v nepopolni deklaraciji, lahko upravičeno do take znižane stopnje dajatve ali stopnje nič, se na deklarantovo zahtevo, če je utemeljena z okoliščinami, lahko za predložitev dokumenta odobri rok, ki je daljši od predvidenega v prvem pododstavku. Ta rok ne sme presegati štirih mesecev od dneva sprejetja deklaracije. Ni ga mogoče podaljšati.

▼B

Če gre za predložitev manjkajočih navedb ali dokumentov v zvezi s carinsko vrednostjo, lahko carinski organi, kolikor je to nujno potrebno, določijo daljši rok ali podaljšajo predhodno določeni rok. Pri odobrenem celotnem obdobju je treba upoštevati predpisane veljavne roke.

▼M12

2.  Če se za blago, sproščeno v prosti promet v okviru tarifne kvote, uporablja znižana ali nična stopnja uvoznih dajatev ali če ni bila ponovno uvedena običajna uvozna dajatev v okviru tarifnih zgornjih meja ali drugih preferencialnih tarifnih ukrepov, se lahko ugodnosti tarifne kvote ali preferencialnih tarifnih ukrepov odobrijo šele potem, ko se carinskemu organu predloži dokument, od katerega je odvisna uporaba znižane ali nične stopnje. Dokument je treba vsekakor predložiti:

▼B

3.  Ob upoštevanju odstavkov 1 in 2 se lahko dokument, s predložitvijo katerega se pogojuje odobritev znižane uvozne dajatve ali stopnje „nič“, predloži po izteku obdobja, za katero je bila določena ta znižana uvozna dajatev ali stopnja „nič“, če je bila deklaracija, ki se nanaša na zadevno blago, sprejeta pred tem datumom.

Člen 257

1.  Sprejem nepopolne carinske deklaracije ne more preprečiti ali odložiti prepustitve blaga, ki se nanaša na to deklaracijo, če prepustitvi sicer nič ne nasprotuje. Brez poseganja v določbe člena 248 se prepustitev opravi v skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 5.

2.  Če naknadna predložitev manjkajoče navedbe iz deklaracije ali dokumenta ob njenem prejemu ne more vplivati na višino dajatev, ki se zaračunajo za blago, na katero se nanaša ta deklaracija, carinski organi takoj vknjižijo znesek teh dajatev, ki se določi na podlagi običajnih pogojev.

3.  Če v skladu z določbami člena 254 deklaracija vsebuje začasno navedbo vrednosti, carinski organi:

4.  Če v primerih, ki niso navedeni v odstavku 3, naknadna predložitev manjkajoče navedbe iz deklaracije ali dokumenta ob njenem prejemu lahko vpliva na višino dajatev, ki se zaračunajo za blago, na katero se nanaša deklaracija, se ravna takole:

5.  Brez poseganja v kakršne koli morebitne naknadne spremembe, predvsem zaradi dokončne določitve carinske vrednosti, lahko carinski deklarant namesto predložitve zavarovanja, zahteva, da se takoj vknjiži:

Člen 258

Če do poteka roka iz člena 256 deklarant ni predložil podatkov, ki so potrebni za dokončno določitev carinske vrednosti blaga, oziroma ni predložil manjkajoče navedbe ali dokumenta, carinski organi nemudoma vknjižijo kot dajatve, ki se uporabljajo za zadevno blago, znesek zavarovanja, predloženega v skladu z določbami druge alinee člena 257(3) ali druge alinee člena 257(4)(a) ali člena 257(4)(b).

Člen 259

Deklarant lahko nepopolno deklaracijo, ki so jo carinski organi sprejeli v skladu s členi 254 do 257, dopolni ali s soglasjem carinskih organov nadomesti z drugo carinsko deklaracijo, ki ustreza pogojem iz člena 62 zakonika.

V obeh primerih se kot odločilni datum za določitev dajatev, ki se po potrebi zaračunajo, in uporabo drugih predpisov o sprostitvi blaga v prosti promet šteje datum prejema nepopolne deklaracije.

Oddelek 2

Poenostavljeni postopek prijavljanja

Člen 260

1.  Deklarant lahko na podlagi pisnega zahtevka, ki vsebuje vse potrebne podatke, pod pogoji in v skladu s postopki iz členov 261 in 262 predloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v poenostavljeni obliki, ko se blago predloži carini.

2.  Poenostavljena carinska deklaracija je lahko v obliki:

Deklaracija mora vsebovati vsaj podatke, potrebne za prepoznavanje blaga.

3.  Če okoliščine to dovoljujejo, lahko carinski organi odobrijo, da zahtevo za sprostitev v prosti promet iz druge alinee odstavka 2 nadomesti splošna zahteva, ki zajema operacije za sprostitev v prosti promet, opravljene v danem obdobju. Dovoljenje na podlagi splošne zahteve je treba zabeležiti v komercialnem ali upravnem dokumentu, ki se mora predložiti v skladu z odstavkom 1.

4.  Poenostavljeni deklaraciji morajo biti priloženi vsi dokumenti, s predložitvijo katerih se po potrebi pogojuje sprostitev v prosti promet. Uporablja se člen 255(2).

5.  Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 278.

Člen 261

1.  Dovoljenje iz člena 260 se deklarantu izda, če je zagotovljena učinkovita kontrola spoštovanja uvoznih prepovedi ali omejitev ter kontrola drugih predpisov, ki urejajo sprostitev v prosti promet.

2.  Dovoljenja praviloma ni mogoče izdati, če je oseba, ki zanj zaprosi:

Dovoljenje se lahko zavrne tudi, če oseba deluje za račun druge osebe, ki prijavi blago za sprostitev v prosti promet samo priložnostno.

3.  Brez poseganja v člen 9 zakonika se lahko dovoljenje prekliče, če nastopi eden od primerov iz odstavka 2.

Člen 262

1.  Dovoljenje iz člena 260:

Dovoljenje določa tudi obliko in vsebino dopolnilnih deklaracij in roke, v katerih je treba te predložiti v ta namen imenovanemu carinskemu organu.

2.  Carinski organi lahko opustijo predložitev dopolnilne deklaracije, če se poenostavljena deklaracija nanaša na blago, katerega vrednost je nižja od statističnega praga, predvidenega v veljavnih predpisih Skupnosti, in če poenostavljena deklaracija že vsebuje vse navedbe, potrebne za sprostitev v prosti promet.

Oddelek 3

Prijavljanje na podlagi knjigovodskih vpisov

Člen 263

Dovoljenje za uporabo hišnega carinjenja se lahko v skladu s pogoji in postopki iz členov 264, 265 in 266 izda vsaki osebi, ki želi, da se postopek sprostitve blaga v prosti promet opravi v njenih lastnih prostorih ali na drugih krajih iz člena 253, in ki carinskim organom za to predloži pisni zahtevek z vsemi potrebnimi podatki za podelitev dovoljenja:

Člen 264

1.  Dovoljenje iz člena 263 se izda:

2.  Dovoljenja praviloma ni mogoče izdati, če je oseba, ki zanj zaprosi:

Člen 265

1.  Brez poseganja v člen 9 zakonika lahko carinski organi odločijo, da dovoljenja ne bodo preklicali, če:

2.  Dovoljenje se načelno prekliče, če nastopi eden od primerov iz prve alinee člena 264(2).

3.  Dovoljenje se lahko prekliče, če nastopi eden od primerov iz druge alinee člena 264(2).

Člen 266

▼M4

(1)  Da bi carinskim organom omogočili, da se prepričajo o pravilnem vodenju postopkov, imetnik dovoljenja, navedenega v členu 263:

▼B

2.  Če s tem preverjanje pravilnosti postopkov ni ovirano, lahko carinski organi:

▼M4

▼B

▼M4

3.  Vpis v evidence, naveden v točkah (a), (b) in (c) odstavka 1, se lahko nadomesti s katero koli drugo formalnostjo, kakor jo določijo carinski organi, ki daje podobna jamstva. Vpis navaja datum, ko se opravi, in potrebne podrobnosti za prepoznavanje blaga.

▼B

Člen 267

Dovoljenje iz člena 263 predpisuje praktične podrobnosti izvajanja postopka in določa zlasti:

POGLAVJE 3

Prijavljanje za carinski postopek z ekonomskim učinkom

Oddelek 1

Vnos blaga v carinski postopek z ekonomskim učinkom

Pododdelek 1

Vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja

A.

Nepopolna deklaracija

Člen 268

1.  Deklaracije za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja, ki jih lahko carinski urad vnosa na zahtevo deklaranta sprejme, kljub temu da ne vsebujejo nekaterih navedb iz Priloge 37, morajo vsebovati vsaj tiste navedbe, ki so potrebne za prepoznavanje blaga, na katero se deklaracija nanaša, vključno s količino blaga.

2.  Členi 255, 256 in 259 se smiselno uporabljajo.

3.  Ta člen se ne uporablja za deklaracije za vnos kmetijskih izdelkov Skupnosti iz ►M20  člena 524 ◄ v postopek.

B.

Poenostavljeni postopek prijavljanja

Člen 269

1.  Deklarantu se na zahtevo dovoli, da v skladu s pogoji in na način, določen v členu 270, vloži carinsko deklaracijo za vnos blaga v postopek s predložitvijo poenostavljene carinske deklaracije, ko je blago predloženo carinskemu organu.

Poenostavljena carinska deklaracija je lahko v obliki:

Deklaracija mora vsebovati navedbe iz člena 268(1).

2.  Če se ta postopek uporablja za carinsko skladišče tipa D, mora poenostavljena deklaracija vsebovati tudi tako natančne podatke o naravi blaga, da omogočajo takojšnjo in nedvoumno uvrstitev blaga, in carinsko vrednost blaga.

▼M1

3.  Postopek iz odstavka 1 se ne uporablja za skladišča vrste F ali za začetek postopka za kmetijske proizvode Skupnosti iz ►M20  člena 524 ◄ v skladiščih katere koli vrste.

▼M24

4.  Postopek, naveden v drugi alinei odstavka 1, se uporablja za skladišča vrste B, vendar če ni mogoče uporabiti trgovinskega dokumenta. Če upravna listina ne vsebuje vseh navedb iz Priloge 37, naslov I(B), jih je treba navesti na spremljajočem zahtevku.

▼B

Člen 270

1.  Zahtevek iz člena 269(1) se mora predložiti v pisni obliki in vsebovati vse podatke, potrebne za izdajo dovoljenja.

Če okoliščine to dopuščajo, se lahko zahtevek iz člena 269(1) nadomesti s splošno zahtevo, ki zajema vse, v danem obdobju opravljene operacije.

V tem primeru se zahtevek vloži v skladu s pogoji, določenimi v ►M20  členih 497, 498 in 499 ◄ , in predloži skupaj z zahtevkom za odobritev vodenja carinskega skladišča ali v obliki zahtevka za spremembo prvotnega dovoljenja pri carinskem organu, ki je izdal dovoljenje za postopek.

2.  Dovoljenje iz člena 269(1) se udeleženemu izda samo, če ni ogrožena pravilna izvedba postopkov.

3.  Dovoljenje se načelno zavrne, če:

4.  Brez poseganja v člen 9 zakonika se lahko dovoljenje prekliče, če nastopijo primeri iz odstavka 3.

Člen 271

Dovoljenje iz člena 269(1) določa praktične podrobnosti izvajanja postopka in zlasti:

Dopolnilne deklaracije ni treba vložiti.

C.

Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja

Člen 272

1.  Dovoljenje za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja se izda pod pogoji in na način, določen v odstavku 2 ter v členih 273 in 274.

▼M6

2.  Postopek hišnega carinjenja se ne uporablja za skladišča tipa B in F in tudi ne za vnos blaga v carinski postopek za kmetijske proizvode Skupnosti iz ►M20  člena 524 ◄ v skladišču kakršnega koli tipa.

3.  Člen 270 se uporablja smiselno.

▼B

Člen 273

1.  Da lahko carinski organi zagotovijo pravilnost izvajanja operacij, mora imetnik dovoljenja takoj po prispetju blaga na kraj, določen v ta namen:

Vpis v evidence blaga iz točke (b) mora vsebovati vsaj nekatere navedbe, ki se v trgovinski praksi uporabljajo za prepoznavanje blaga, vključno z njegovo količino.

2.  Uporablja se člen 266(2).

Člen 274

Dovoljenje iz člena 272(1) predpisuje praktične podrobnosti izvajanja postopka in določa zlasti:

Vložitev dopolnilne carinske deklaracije ni potrebna.

Pododdelek 2

Vnos v postopek aktivnega oplemenitenja, predelavo pod carinskim nadzorom ali začasni uvoz

A.

Nepopolna deklaracija

Člen 275

▼M24

1.  Deklaracije za začetek carinskega postopka z ekonomskim učinkom, razen pasivnega oplemenitenja in carinskega skladiščenja, ki jih carinski urad za vnos v postopek na zahtevo deklaranta lahko sprejme, kljub temu da ne vsebujejo nekaterih navedb iz Priloge 37 ali jim niso priloženi nekateri dokumenti iz člena 220, morajo vsebovati vsaj navedbe v poljih št. 1 (prvo in drugo podpolje), 14, 21 (država), 31, 37, 40 in 54 enotne upravne listine ter v polju št. 44 navedbo dovoljenja ali navedbo zahtevka, če se uporabi člen 508(1).

▼B

2.  Členi 255, 256 in 259 se smiselno uporabljajo.

3.  Prav tako se v primerih začetka postopka aktivnega oplemenitenja (sistem povračila) smiselno uporabljata člena 257 in 258.

B.

Poenostavljeni postopek prijavljanja in prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja

Člen 276

Določbe členov 260 do 267 in člena 270 se smiselno uporabljajo za blago, ki se prijavi za začetek postopka z ekonomskim učinkom iz tega pododdelka.

Pododdelek 3

Blago, ki se prijavi za pasivno oplemenitenje

Člen 277

Določbe členov 279 do 289, ki se uporabljajo za blago, prijavljeno za izvoz, se smiselno uporabljajo za blago, prijavljeno za izvoz v okviru postopka pasivnega oplemenitenja.

▼M20

Pododdelek 4

Skupne določbe

Člen 277a

Kadar ista oseba dobi dve ali več dovoljenj za carinski postopek z ekonomskim učinkom in se en postopek zaključi z vnosom blaga v drug postopek po postopku hišnega carinjenja, ni treba zahtevati dodatne deklaracije.

▼B

Oddelek 2

Zaključek carinskega postopka z ekonomskim učinkom

Člen 278

1.  Za zaključek postopka z ekonomskim učinkom, razen postopkov pasivnega oplemenitenja in carinskega skladiščenja, se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz. Pri ponovnem izvozu se smiselno uporabljajo določbe členov 279 do 289.

2.  V primerih sprostitve blaga v prosti promet v okviru postopka pasivnega oplemenitenja se lahko uporabijo poenostavljeni postopki, predvideni v členih 254 do 267.

3.  Za zaključek postopka carinskega skladiščenja se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz.

Vendar:

▼M20

▼B

POGLAVJE 4

Prijavljanje za izvoz

Člen 279

Formalnosti, ki jih je treba izpolniti na carinskem uradu izvoza v skladu s členom 792, se lahko v skladu z določbami tega poglavja poenostavijo.

Za to poglavje se uporabljajo določbe členov 793 in 796.

Oddelek 1

Nepopolna deklaracija

Člen 280

▼M24

1.  Izvozne deklaracije, ki jih carinski urad na zahtevo deklaranta lahko sprejme, kljub temu da ne vsebujejo nekaterih navedb iz Priloge 37, morajo vsebovati vsaj navedbe v poljih št. 1 (prvo in drugo podpolje), 2, 14, 17a, 31, 33, 38, 44 in 54 enotne upravne listine, pa tudi vse druge navedbe, ki so potrebne za prepoznavanje blaga in uporabo predpisov o izvozu ter za določitev zavarovanja, z zagotovitvijo katerega se lahko pogojuje izvoz blaga.

Če je blago zavezano plačilu izvoznih dajatev ali je predmet drugih ukrepov skupne kmetijske politike, morajo deklaracije za izvoz vsebovati vse navedbe, zahtevane za pravilno uporabo teh dajatev ali ukrepov.

2.  Carinski organi lahko deklarantu dovolijo, da mu ni treba izpolniti polj št. 17a in 33, pod pogojem njegove izjave, da za izvoz zadevnega blaga ne veljajo ukrepi omejevanja ali prepovedi, da carinski organi glede tega nimajo nobenih dvomov in da opis blaga omogoča takojšnjo in nedvoumno uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo.

▼B

3.  Izvod št. 3 mora v polju št. 44 vsebovati eno od naslednjih navedb:

▼A1

▼A2

▼B

4.  Členi 255 do 259 se smiselno uporabljajo za izvozno deklaracijo.

Člen 281

Če se uporabi člen 789, se dopolnilna ali nadomestna deklaracija lahko vloži pri carinskem uradu, ki je glede sedeža izvoznika krajevno pristojen. Če ima podizvajalec sedež v drugi državi članici kot izvoznik, se ta možnost uporablja samo, če so se uprave zadevnih držav članic o tem dogovorile.

V nepopolni deklaraciji mora biti naveden carinski urad, pri katerem se vloži dopolnilna ali nadomestna deklaracija. Carinski urad, pri katerem se vloži nepopolna deklaracija, pošlje izvoda 1 in 2 carinskemu uradu, pri katerem se vloži dopolnilna ali nadomestna carinska deklaracija.

Oddelek 2

Poenostavljeni postopek prijavljanja

Člen 282

1.  Deklarant lahko na podlagi pisnega zahtevka, ki vsebuje vse potrebne podatke za izdajo dovoljenja, pod pogoji in v skladu s postopki iz členov 261 in 262, ki se smiselno uporabljata, ob predložitvi blaga na carinskemu organu vloži izvozno carinsko deklaracijo v poenostavljeni obliki.

2.  Poenostavljena deklaracija je brez poseganja v določbe člena 288 sestavljena iz nepopolne enotne upravne listine, ki vsebuje vsaj podatke, potrebne za prepoznavanje blaga. Odstavka 3 in 4 člena 280 se smiselno uporabljata.

Oddelek 3

Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja

Člen 283

Dovoljenje za prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja se na pisni zahtevek v skladu s pogoji in načinom iz člena 284 izda vsaki osebi (v nadaljevanju „pooblaščeni izvoznik“), ki želi izvesti izvozne formalnosti v svojih prostorih oziroma na drugih krajih, ki so jih določili ali odobrili carinski organi.

Člen 284

Člena 264 in 265 se smiselno uporabljata.

Člen 285

1.  Da lahko carinski organi zagotovijo pravilnost izvajanja operacij, mora pooblaščeni izvoznik pred odstranitvijo blaga iz krajev, navedenih v členu 283:

2.  V nekaterih posebnih okoliščinah, ki jih upravičujeta narava zadevnega blaga in pospešeni tempo izvoznih operacij, lahko carinski organi pooblaščenemu izvozniku dovolijo, da pristojnemu carinskemu uradu ni treba sporočati vsakega iznosa blaga, pod pogojem, da temu carinskemu uradu predloži vse podatke, ki mu omogočajo, da po potrebi lahko izvaja svojo pravico pregleda blaga.

V tem primeru se vpis blaga v evidence izvoznika šteje za prepustitev blaga.

Člen 286

1.  Za preverjanje, da je blago dejansko zapustilo carinsko območje Skupnosti, se kot dokaz uporablja izvod št. 3 enotne upravne listine.

Dovoljenje predvideva, da je treba izvod 3 enotne upravne listine vnaprej overiti.

2.  Predhodna overitev se lahko opravi tako, da:

Odtis žiga se lahko na obrazce odtisne vnaprej, če se tiskanje zaupa za to pooblaščeni tiskarni.

3.  Pred odpremo blaga mora pooblaščeni izvoznik:

4.  Izvod 3, ki se izpolni v skladu z določbami odstavka 2, mora v polju št. 44 vsebovati:

Člen 287

1.  Dovoljenje iz člena 283 določa podrobna pravila izvajanja postopka in zlasti:

2.  Dovoljenje mora vsebovati obveznost pooblaščenega izvoznika, da bo sprejel vse potrebne ukrepe za zagotovitev hrambe posebnega žiga oziroma obrazcev, ki vsebujejo odtisnjeni žig carinskega urada izvoza ali odtis posebnega žiga.

Oddelek 4

Skupne določbe k oddelkoma 2 in 3

Člen 288

1.  Namesto enotne upravne listine lahko države članice predvidijo uporabo komercialnega ali upravnega dokumenta oziroma vsakega drugega nosilca podatkov, če se celotni izvozni postopek opravi na ozemlju iste države članice ali če je takšna možnost predvidena v dogovorih, sklenjenih med upravami zadevnih držav članic.

2.  Dokumenti ali nosilci podatkov iz odstavka 1 morajo vsebovati vsaj podatke, potrebne za prepoznavanje blaga, in eno od navedb iz člena 280(3) ter priloženi zahtevek za izvoz.

Če okoliščine to dopuščajo, lahko carinski organi dovolijo, da se ta zahtevek nadomesti s splošno zahtevo, ki zajema vse, v danem obdobju opravljene izvozne operacije. Na dovoljenje, izdano na podlagi splošne zahteve, se je treba sklicevati v zadevnih dokumentih ali na zadevnih nosilcih podatkov.

3.  Komercialni ali upravni dokument se uporabi kot dokazilo za iznos blaga s carinskega območja Skupnosti na enak način kakor izvod 3 enotne upravne listine. Pri uporabi drugih nosilcev podatkov se podrobnosti o zaznamku iznosa blaga po potrebi določijo v dogovoru, sklenjenim med upravami zadevnih držav članic.

Člen 289

Če se celotna operacija izvoza opravi na ozemlju iste države članice, lahko ta poleg postopkov iz oddelkov 2 in 3 ob upoštevanju politik Skupnosti predvidi druge poenostavitve.

DEL II

CARINSKO DOVOLJENA RABA ALI UPORABA

NASLOV I

SPROSTITEV V PROSTI PROMET

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 290

1.  Če se skupnostno blago izvozi na podlagi zvezka ATA v skladu s členom 797, se lahko to blago sprosti v prosti promet na podlagi zvezka ATA.

2.  V tem primeru carinski urad, kjer se blago sprosti v prosti promet, opravi naslednje formalnosti:

3.  Če se formalnosti za zaključek začasnega izvoza skupnostnega blaga ne opravijo v carinskem uradu, prek katerega je to blago prispelo na carinsko območje Skupnosti, se prevoz blaga iz tegacarinskega urada v carinski urad, kjer se opravijo te formalnosti, opravi brez formalnosti.

▼M28

POGLAVJE 1a

Določbe, ki se nanašajo na banane

▼M28

Člen 290a

Za namene prilog 38b in 38c tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve:

▼M28

Člen 290b

1.  Vsak carinski urad lahko status pooblaščenega tehtalca odobri gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo z uvozom, prevozom, skladiščenjem ali trgovanjem s svežimi bananami, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

Carinski urad zavrne status pooblaščenega tehtalca, če je prosilec huje ali večkrat kršil carinsko zakonodajo.

Pooblastilo se omeji na tehtanje svežih banan samo na kraju, ki ga nadzoruje tisti carinski urad, ki je status odobril.

2.  Carinski urad, ki je status odobril, odvzame status pooblaščenega tehtalca, če upravičenec pogojev iz odstavka 1 ne izpolnjuje več.

Člen 290c

1.  Za preverjanje neto teže svežih banan, uvoženih v Skupnost in uvrščenih pod oznako KN 0803 00 19, se deklaracijam o dajanju v prosti promet doda potrdilo o tehtanju banan, ki navaja neto težo zadevne pošiljke svežih banan po vrsti embalaže in poreklu.

Potrdila o tehtanju banan pripravijo pooblaščeni tehtalci v skladu s postopkom, določenem v Prilogi 38b in v obliki, ki ustreza vzorcu iz Priloge 38c.

Ta potrdila se carinskim organom lahko predložijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določijo carinski organi.

2.  Pooblaščeni tehtalec carinske organe predhodno obvesti o tehtanju pošiljke svežih banan za pripravo potrdila o tehtanju z natančnimi podatki o vrsti embalaže, poreklu, času in kraju tehtanja.

3.  Vsak carinski urad na podlagi analize tveganja preveri neto težo, vpisano na takih potrdilih, in sicer iz najmanj 5 % potrdil o tehtanju banan, predloženih vsako leto, tako, da je prisoten pri tehtanju reprezentativnih vzorcev banan, ki ga izvaja pooblaščeni tehtalec, ali pa take vzorce stehta sam v skladu s postopkom, določenem v odstavkih 1 do 3 Priloge 38b.

Člen 290d

Države članice Komisiji sporočijo seznam pooblaščenih tehtalcev in vse poznejše spremembe.

Komisija to informacije posreduje drugim državam članicam.

▼M18

POGLAVJE 2

Posebna uporaba

Člen 291

1.  To poglavje se uporabi, če velja, da je blago, ki se sprosti v prost promet po ugodnejši tarifni obravnavi ali z znižano dajatvijo ali po stopnji nič zaradi uporabe v posebni namen, predmet carinskega nadzora glede posebne uporabe.

2.  V tem poglavju:

Člen 292

1.  Pisno dovoljenje je podlaga za odobritev ugodnejše tarifne obravnave v skladu s členom 21 zakonika, če velja, da jeblago predmet carinskega nadzora glede posebne uporabe.

Če se blago sprosti v prost promet z znižano dajatvijo ali po stopnji nič zaradi posebne uporabe in veljavne določbe zahtevajo, da blago ostane pod carinskim nadzorom v skladu s členom 82 zakonika, je potrebno pisno dovoljenje za carinski nadzor glede posebne uporabe.

2.  Zahtevek za dovoljenje se predloži pisno po vzorcu iz Priloge 67. Carinski organi lahko dovolijo, da se za podaljšanje ali spremembo dovoljenja zaprosi s preprostim pisnim zahtevkom.

3.  V posebnih okoliščinah carinski organ lahko dovoli, da carinska deklaracija za prost promet v pisni obliki ali z uporabo sistema za obdelavo podatkov po običajnem postopku pomeni zahtevek za dovoljenje, če:

4.  Če so carinski organi mnenja, da je kateri koli podatek v dovoljenju nezadosten, lahko zahtevajo dodatne podrobnosti od vložnika zahtevka.

Zlasti kadar se zahtevek lahko predloži kot carinska deklaracija, carinski organi brez poseganja v člen 218 zahtevajo, da je k zahtevku priložen dokument, ki ga izpolni deklarant in ki vsebuje vsaj naslednje podatke, razen če se takšni podatki zdijo nepotrebni ali pa se lahko vnesejo na obrazec za carinsko deklaracijo:

5.  Če vložnik zahtevka zaprosi za enotno dovoljenje, je potrebno poprejšnje soglasje pristojnih organov po naslednjem postopku.

Zahtevek se predloži carinskim organom, ki so pristojni za kraj,

▼M24

▼M18

Ti carinski organi pošljejo zahtevek in osnutek dovoljenja drugim zadevnim carinskim organom, ki potrdijo prejem dokumentov v 15 dneh.

Drugi zadevni carinski organi sporočijo kakšne koli zadržke v 30 dneh od datuma prejema osnutka dovoljenja. Če se v zgoraj navedenem obdobju vložijo ugovori in zadeva v tem roku ni rešena, se zahtevek zavrne v obsegu in smislu ugovorov.

Carinski organi lahko izdajo dovoljenje, če v 30 dneh ne prejmejo pripomb na osnutek dovoljenja.

Carinski organi, ki izdajo dovoljenje, pošljejo kopijo dovoljenja vsem zadevnim carinskim organom.

6.  Če se o kriterijih in pogojih za odobritev enotnega dovoljenja dogovorita dve ali več carinskih uprav, se lahko dogovorita tudi o tem, da nadomestita posvetovanje s preprostim obvestilom. Takšno obvestilo vedno zadošča za podaljšanje ali odvzem enotnega dovoljenja.

▼M21

7.  Vlagatelj se obvesti o odločitvi o izdaji dovoljenja ali o razlogih za zavrnitev zahtevka v roku tridesetih dni od datuma vložitve zahtevka ali datuma, ko carinski organi prejmejo manjkajoče ali dodatno zahtevane podatke.

To obdobje se ne uporablja pri enem samem dovoljenju, razen če to ni izdano v skladu s členom 6.

▼M18

Člen 293

1.  Dovoljenje po vzorcu iz Priloge 67 se izda osebam s sedežem na carinskem ozemlju Skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Kadar se zahtevek predloži v skladu s členom 292(3), se osebam s sedežem na carinskem ozemlju Skupnosti dovoljenje izda s sprejetjem carinske deklaracije, v skladu z drugimi pogoji iz odstavka 1.

3.  Zahtevek mora vsebovati naslednje podatke, razen če se takšni podatki zdijo nepotrebni:

▼M21

▼M18

▼M21

Če blago iz druge alinee točke (c) prvega pododstavka ne spada pod isto osemmestno tarifno oznako KN in ni enake trgovske kvalitete ter nima enakih tehničnih in fizičnih lastnosti, se mešano skladiščenje dovoli samo, če bo celotna mešanica predmet ene od obdelav iz dodatnih opomb 4 in 5 k poglavju 27 kombinirane nomenklature.

▼M18

4.  Brez poseganja v člen 294 dovoljenje začne veljati na dan izdaje ali na kateri koli poznejši datum, naveden v dovoljenju.

▼M21

Obdobje veljavnosti ne sme biti daljše od treh let od datuma veljavnosti dovoljenja, razen če ne obstajajo ustrezno utemeljeni tehtni razlogi.

▼M18

Člen 294

1.  Carinski organi lahko izdajo dovoljenje z veljavnostjo za nazaj.

Brez poseganja v odstavka 2 in 3 dovoljenje z veljavnostjo za nazaj začne veljati na dan vložitve zahtevka.

2.  Če se vloži zahtevek za podaljšanje dovoljenja za enako vrsto operacij ali blago, se dovoljenje lahko odobri z učinkom za nazaj od datuma, ko je preteklo prvotno dovoljenje.

3.  V izjemnih okoliščinah se lahko učinek dovoljenja za nazaj podaljša, vendar ne več kakor za eno leto pred datumom, ko je bil zahtevek vložen, če za to obstaja dokazana gospodarska potreba in:

Člen 295

Pretek dovoljenja ne vpliva na blago, ki je bilo v prostem prometu po tem dovoljenju, preden je dovoljenje poteklo.

Člen 296

1.  Prenos blaga med različnimi kraji, navedenimi v enem dovoljenju, se lahko opravi brez carinskih formalnosti.

2.  Če se prenos blaga opravlja med dvema imetnikoma dovoljenja s sedežem v različnih državah članicah in se zadevni carinski organi niso dogovorili o poenostavljenih postopkih v skladu z odstavkom 3, se po naslednjem postopku uporabi kontrolni izvod T5 iz Priloge 63:

Zadevni carinski organi se lahko dogovorijo o poenostavljenem postopku v skladu z določbami za uporabo kontrolnega izvoda T5.

3.  Če zadevni carinski organi menijo, da je zagotovljeno primerno opravljanje operacij, lahko dovolijo, da se prenos blaga dvema imetnikoma dovoljenja s sedežem v različnih državah članicah opravi brez uporabe kontrolnega izvoda T5.

4.  Če se prenos opravi med dvema imetnikoma dovoljenja s sedežem v isti državi članici, se ta prenos opravi v skladu z nacionalnimi predpisi teh držav.

5.  S prejemom blaga prevzemnik prevzame tudi vse obveznosti iz tega poglavja za blago, ki je predmet prenosa.

6.  Prenositelj je prost vseh obveznosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Člen 297

1.  Pri prenosu blaga za vzdrževanje ali popravilo letal bodisi pod pogoji pogodb o izmenjavi ali za lastne potrebe letalskega prevoznika za letalske družbe, ki delujejo v mednarodnem prometu, velja, da se letalski tovorni list ali drug ustrezen dokument lahko uporabi namesto kontrolnega izvoda T5.

2.  Letalski tovorni list ali drug ustrezen dokument mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

Podrobni podatki iz prvega pododstavka tega člena so lahko zapisani z oznakami ali s sklicem na priloženi dokument.

3.  Letalski tovorni list v zračnem prometu ali drug ustrezen dokument mora imeti na sprednji strani naslednje zaznamke, zapisane z velikimi tiskanimi črkami:

▼A2

▼M18

4.  Letalski prevoznik pošiljatelj obdrži kopijo letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta v svojih evidencah in na način, ki ga predpišejo carinski organi države članice odhoda, izdela dodatno kopijo za pristojni carinski urad.

Letalski prevoznik prejemnik shrani kopijo letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta v svojih evidencah in na način, ki ga predpišejo carinski organi namembne države članice, izdela dodatno kopijo za pristojni carinski urad.

5.  Nedotaknjeni materiali in kopije letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta so poslani letalskemu prevozniku prejemniku na lokacije,ki jih določijo carinski organi države članice, v kateri ima sedež letalski prevoznik. Letalski prevoznik prejemnik materiale vnese v svoje evidence.

6.  Obveznosti, ki izhajajo iz odstavkov od 1 do 5, se z letalskega prevoznika pošiljatelja prenesejo na letalskega prevoznika prejemnika takrat, ko so temu dobavljeni nedotaknjeni materiali in kopije letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta.

Člen 298

1.  Carinski organi lahko pod pogoji, ki jih predpišejo, odobrijo izvoz blaga ali uničenje blaga.

2.  Pri izvozu kmetijskih izdelkov se v polje 44 enotne upravne listine vpiše eden do naslednjih zaznamkov z velikimi tiskanimi črkami:

▼A2

▼M18

3.  Če se blago izvozi, se to blago razume kot neskupnostno blago od trenutka prejema izvozne deklaracije.

4.  Ob uničenju se uporabi člen 182(5) zakonika.

Člen 299

Če se carinski organi strinjajo, da je uporaba blaga, ki je drugačna od uporabe, navedene v dovoljenju, upravičena, takšna uporaba v nasprotju z izvozom ali uničenjem povzroči carinski dolg. Določbe člena 208 zakonika se smiselno uporabljajo.

Člen 300

1.  Blago, navedeno v členu 291(1), ostane pod carinskim nadzorom in zanj veljajo uvozne dajatve, dokler:

Vendar se obdobje carinskega nadzora lahko podaljša na obdobje, ki ne sme biti daljše od dveh let po datumu prve podelitve, če je blago primerno za večkratno uporabo in carinski organi menijo, da je to primerno zaradi izognitve zlorabam.

2.  Odpadki in ostanki pri obdelavi ali predelavi blaga in izgube zaradi naravnega odpada se razumejo kot blago, ki je pridobilo predpisano posebno uporabo.

3.  Za odpadke in ostanke iz uničenja blaga se carinski nadzor konča, ko blago pridobi eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab.

▼M12

POGLAVJE 3

Upravljanje tarifnih ukrepov

Oddelek 1

Upravljanje tarifnih kvot, ki se uporabljajo v enakem kronološkem redu datumov, kakor so bile sprejete carinske deklaracije

Člen 308a

1.  Če določba Skupnosti predvideva odpiranje tarifnih kvot, se te, razen če ni drugače določeno, upravljajo po kronološkem redu datumov, kakor so bile sprejete deklaracije za sprostitev v prosti promet.

2.  Če je sprejeta deklaracija za sprostitev v prosti promet z veljavno prošnjo deklaranta za odobritev tarifne kvote, se zadevna država članica prek Komisije loti črpanja takšne količine iz tarifne kvote, ki ustreza njenim potrebam.

3.  Države članice ne vložijo nobenih prošenj za črpanje, dokler niso izpolnjeni pogoji iz člena 256(2) in (3).

4.  Ob upoštevanju odstavka 8 Komisija dodeli količine na podlagi datumov, ko so bile sprejete zadevne deklaracije za sprostitev v prosti promet, če to dovoljuje preostala količina zadevne tarifne kvote. Prednostni vrstni red se ugotovi v skladu s kronološkim redom datumov prejema.

5.  Države članice Komisiji nemudoma sporočijo vse veljavne zahtevke za črpanje. Ta sporočila vsebujejo datum iz odstavka 4 in natančno količino, zaprošeno v zadevni carinski deklaraciji.

6.  Za namene odstavkov 4 in 5 Komisija dodeli zaporedne številke, če to ni predvideno s predpisom Skupnosti o odpiranju tarifne kvote.

7.  Če so zaprošene količine za črpanje tarifne kvote večje od preostale razpoložljive količine, se količina dodeli sorazmerno z zaprošeno količino.

8.  Za namene tega člena se šteje, da je carinski organ 1., 2. in 3. januarja prejete deklaracije, prejel 3. januarja. Če pa je kateri koli od teh dni sobota ali nedelja, se šteje, da je bila deklaracija prejeta 4. januarja.

9.  Če se odpre nova tarifna kvota, Komisija ne dovoli črpanja pred enajstim delovnim dnem, ki sledi datumu objave pravnega akta, s katerim se uvaja omenjena tarifna kvota.

10.  Države članice nemudoma vrnejo Komisiji črpane količine, ki jih niso porabile. Če pa se en mesec po poteku veljavnosti zadevne tarifne kvote zaradi napačnega črpanja ugotovi carinski dolg v višini 10 ekujev ali manj, državi članici zneska ni treba vrniti.

11.  Če carinski organ razveljavi deklaracijo za sprostitev v prosti promet za blago, ki je predmet prošnje za črpanje tarifne kvote, postane celoten zahtevek za to blago neveljaven. Država članica nemudoma vrne Komisiji katero koli količino tega blaga, črpano iz tarifne kvote.

12.  Podatke o črpanju, ki jih zahtevajo posamezne države članice, morajo Komisija in države članice obravnavati zaupno.

Člen 308b

1.  Komisija opravi razdelitev vsak delovni dan razen:

2.  Ob upoštevanju člena 308a(8) se pri dodelitvi upoštevajo vse neodgovorjene prošnje, ki se nanašajo na deklaracije za sprostitev v prosti promet, sprejete do vključno dveh dni pred dodelitvijo, in ki so bile posredovane Komisiji.

▼M22

Člen 308c

1.  Tarifna kvota se šteje za kritično, takoj ko je uporabljenih 75 % začetne količine ali po presoji pristojnih organov.

2.  Ne glede na odstavek 1 se šteje tarifna kvota za kritično že od dneva odprtja v vsakem od naslednjih primerov:

3.  Tarifna kvota, katere edini namen je uporaba zaščitnega ukrepa ali povračilnega ukrepa po pravilih STO, se šteje za kritično, takoj ko je uporabljenih 75 % začetne količine ne glede na to, ali so bile enakovredne tarifne kvote odprte v predhodnih dveh letih ali ne.

▼M12

Oddelek 2

▼M24

Nadzor blaga

▼M12

Člen 308d

▼M24

1.  Če je potreben nadzor Skupnosti, države članice Komisiji najmanj enkrat na mesec pošljejo poročila o nadzoru, ki vsebujejo podrobne informacije o količini izdelkov, danih v prosti promet ali izvoženih. Za izvoz in na zahtevo Skupnosti države članice omejijo te podatke na uvoze s preferencialno tarifno obravnavo.

2.  Poročila o nadzoru držav članic navajajo skupno količino blaga, danega v prosti promet ali izvoženega, kakor je dejansko stanje od prvega dne zadevnega obdobja.

▼M12

3.  Države članice predložijo svoja mesečna poročila o nadzoru Komisiji najkasneje do 15. dne v mesecu, ki sledi koncu obdobja, o katerem se poroča.

4.  Podatki, ki jih predložijo posamezne države članice, se obravnavajo zaupno.

▼B

NASLOV II

▼M19

CARINSKI STATUS BLAGA IN TRANZIT

▼M19 —————

▼B

POGLAVJE 3

▼M13

Carinski status blaga

▼M7

Oddelek 1

Splošne določbe

▼M13

Člen 313

1.  V skladu s členom 180 zakonika in izjemami iz odstavka 2 tega člena velja vse blago na carinskem ozemlju Skupnosti za skupnostno blago, razen če je določeno, da nima skupnostnega statusa.

2.  Naslednje ne velja za skupnostno blago, razen če je v skladu s členi 314 do 323 določeno, da ima skupnostni status:

▼M19

▼M20

▼M19 —————

▼M13

Člen 313a

▼M20

1.  Linijski ladijski prevoz pomeni linijski prevoz za prevažanje blaga s plovili, ki plujejo le med pristanišči na carinskem območju Skupnosti in ne smejo priti iz nobenega kraja, iti tja ali pristati tam, če je ta kraj zunaj tega območja ali v prosti coni kontrolne vrste I iz člena 799 v pristanišču na tem območju.

▼M13

2.  Carinski organi lahko zahtevajo dokaz, da so bile upoštevane določbe o dovoljenih ladjarskih storitvah.

Kadar carinski organi ugotovijo, da določbe o dovoljenih ladjarskih storitvah niso bile upoštevane, o tem takoj obvestijo vse zadevne carinske organe.

Člen 313b

▼M19

1.  Na zahtevo ladijskega prevoznika, ki opredeljuje svoje storitve, mu lahko carinski organi države članice, na katere ozemlju ima prevoznik sedež, s soglasjem drugih zadevnih držav članic odobrijo vzpostavitev rednih ladijskih prevozov.

2.  Vloga mora vsebovati naslednje podatke:

▼M13

3.  Dovoljenje se izda samo ladjarskim družbam, ki:

▼M19

▼M13

4.  Ko bodo carinski organi države članice, na katere je bila vloga naslovljena (organi za odobritev), prejeli vlogo za odobritev, uradno obvestijo carinske organe drugih držav članic, na ozemlju katerih so pristanišča, v katerih naj bi se opravljala redna ladjarska storitev (ustrezni organi).

Ustrezni organi potrdijo prejem vloge.

V 60 dneh po prejemu uradnega obvestila ustrezni organi sporočijo svoje soglasje ali zavrnitev. Kadar država članica zavrne vlogo, navede razloge za to. Kadar organ za odobritev ne prejme odgovora, izda dovoljenje, ki ga sprejmejo druge zadevne države članice.

Organi za odobritev izdajo potrdilo o odobritvi v enem ali več izvodih glede na zahtevo in v skladu z modelom iz Priloge 42 A ter obvestijo ustrezne organe drugih zadevnih držav članic. Vsako potrdilo o odobritvi ima serijsko številko, s katero se lahko ugotovi identičnost. Vsi izvodi vsakega potrdila imajo isto številko.

5.  Po odobritvi redne ladjarske storitve ga mora zadevna ladjarska družba uporabljati. Ladjarska družba organom za odobritev sporoči vsako opustitev ali spremembo značilnosti odobrene storitve.

6.  Če je odobritev razveljavljena ali ladjarska družba preneha opravljati ladjarske storitve, organi za odobritev o tem uradno obvestijo ustrezne organe zadevnih držav članic. Organi za odobritev obvestijo ustrezne organe tudi o vsaki spremembi redne ladjarske storitve ►M19  ————— ◄ . ►M19  Če se podatki, ki jih zahteva odstavek 2(a), spremenijo, se uporabi postopek iz odstavka 4. ◄

▼M20

7.  Kadar je plovilo iz člena 313a(1) zaradi okoliščin zunaj svojega nadzora prisiljeno pretovoriti blago na morju, ali ga začasno dati v pristanišče tretje države, ali v prosto cono kontrolne vrste I iz člena 799 v pristanišču na carinskem območju Skupnosti, ladjarska družba takoj obvesti carinske organe nadaljnjih pristanišč ob predvideni progi plovila.

▼M13

Člen 314

1.  Kadar blago ne velja kot skupnostno blago v pomenu člena 313, ni mogoče določiti njegovega skupnostnega statusa ►M19  v skladu s členom 314c(l) ◄ , razen če:

▼M19 —————

▼M13

3.  Dokumenti ali pravila ►M19  iz člena 314c(l) ◄ se ne bodo uporabili v zvezi z blagom, za katero so bile končane izvozne formalnosti, ali takim, ki je bilo obravnavano po postopku aktivnega oplemenitenja (sistem povračil).

▼M19 —————

▼M19

Člen 314a

Carinske uprave držav članic si medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti in natančnosti dokumentov ter pri preverjanju, ali so bili pravilno uporabljeni postopki, ki se uporabljajo v skladu z določbami iz tega naslova za dokazovanje skupnostnega statusa blaga.

Oddelek 2

Dokazilo o skupnostnem statusu

Člen 314b

V tem oddelku izraz „pristojni urad‘ pomeni carinske organe, ki so pristojni za potrjevanje skupnostnega statusa blaga.

Člen 314c

1.  Skupnostni status je za blago mogoče dokazati le na enega od naslednjih načinov, brez vpliva na blago, dano v notranji skupnostni tranzitni postopek:

2.  Če se dokumenti ali pravila iz odstavka 1 uporabljajo za skupnostno blago v embalaži, ki nima skupnostnega statusa, mora biti na dokumentu, ki potrjuje skupnostni status blaga, navedeno naslednje:

▼A2

▼M19

3.  Če so izpolnjeni pogoji za izdajo dokumentov, je mogoče dokumente iz členov 315 do 323 izdati naknadno. V tem primeru morajo vsebovati eno od naslednjih navedb v rdeči barvi:

▼A2

▼M26

▼M19

Pododdelek 1

Dokument T2L

▼M19

Člen 315

1.  Skupnostni status blaga se dokazuje s predložitvijo dokumenta T2L. Ta dokument se sestavi v skladu z odstavki 3 do 5.

2.  Skupnostni status blaga, ki se pošilja na del carinskega območja Skupnosti, kjer se Direktiva 77/388/EGS ne uporablja, ali iz dela tega območja, se dokazuje s predložitvijo dokumenta T2LF.

Odstavki 3 do 5 tega člena in členi 316 do 324f se za dokument T2LF smiselno uporabljajo.

3.  Dokument T2L se izpiše na obrazcu, ki ustreza izvodu 4 ali izvodu 4/5 vzorca v prilogah 31 in 32.

Po potrebi se navedenemu obrazcu doda en ali več dopolnilnih listov, ki ustrezajo izvodu 4 ali izvodu 4/5 vzorca v prilogah 33 in 34.

Če države članice pri uporabi računalniškega sistema za izdelavo deklaracij ne odobrijo uporabe dopolnilnih listov, se obrazcu doda eden ali več obrazcev, ki ustrezajo izvodu 4 ali izvodu 4/5 vzorca v prilogah 31 in 32.

4.  Udeleženec vpiše „T2L‘ v desno podpolje polja 1 na obrazcu in „T2Lbis‘ v desno podpolje polja 1 na dopolnilnih listih.

5.  Nakladnice, sestavljene v skladu z vzorcem iz Priloge 45 in izpolnjene v skladu s Prilogo 44a, se lahko uporabljajo namesto dopolnilnih listov kot opisni del dokumenta T2L.

▼M19

Člen 315a

Carinski organi lahko osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 373, odobrijo uporabo takšnih nakladnic, ki ne ustrezajo vsem zahtevam iz člena 44a in 45.

Člen 385(1), drugi pododstavek, (2) in (3) se smiselno uporablja.

▼M19

Člen 316

1.  Ob upoštevanju določb iz člena 324f se dokument T2L sestavi v enem izvirniku.

2.  Na zahtevo udeleženca pristojni urad potrdi dokumente T2L in po potrebi vse uporabljene dopolnilne liste ali nakladnice. Takšen zaznamek vsebuje naslednje podatke, ki morajo biti, če je mogoče, navedeni v polju „C. Urad odhoda‘:

Dokumenti se vrnejo udeležencu.

▼M19

Pododdelek 2

Komercialni dokumenti

▼B

Člen 317

▼M13

1.  Dokaz, da ima blago skupnostni status, se izroči v skladu s spodaj določenimi pogoji z izstavitvijo računa ali prevozne listine za blago.

▼M19

2.  Račun ali prevozna listina iz odstavka 1 vsebuje vsaj polni naziv in naslov pošiljatelja oziroma udeleženca, kadar to ni pošiljatelj, število in vrsto, oznake in referenčne številke tovorkov, opis blaga, bruto maso v kilogramih in po potrebi število zabojnikov.

Udeleženec jasno označi navedeni dokument z znakom „T2L‘ in z lastnoročnim podpisom.

3.  Na zahtevo udeleženca pristojni urad potrdi račun ali prevozno listino, ki jo je ustrezno izpolnila in podpisala zadevna oseba. Zaznamek vsebuje naziv in žig pristojnega urada, podpis uradnika tega urada, datum potrditve in bodisi evidenčno številko ali številko odpremne deklaracije, če je potrebna.

4.  Če skupna vrednost blaga Skupnosti, zajetega v računu ali prevozni listini, izpolnjeni in podpisani v skladu z odstavkom 2 tega člena ali člena 224, ne presega 10 000 EUR, udeležencu ni treba predložiti dokumenta v potrditev pristojnemu uradu.

V tem primeru račun ali prevozna listina vsebujeta poleg podatkov iz odstavka 2 še podatke o pristojnem uradu.

▼B

5.  Ta člen se uporablja le, kadar se račun ali prevozna listina nanaša izključno na skupnostno blago.

▼M13

Člen 317a

1.  Dokaz, da ima blago skupnostni status, se predloži v skladu s spodaj določenimi pogoji, tako da ladjarska družba izdela manifest za blago.

2.  Manifest vključuje najmanj naslednje podatke:

Manifest za vsako pošiljko nadalje vključuje:

▼M19

▼M13

▼M19

3.  Na zahtevo ladijskega prevoznika pristojni urad potrdi ustrezno izpolnjen in podpisan manifest. Zaznamek vsebuje naziv in žig pristojnega urada, podpis uradnika tega urada in datum potrditve.

▼M19

Člen 317b

Kadar se uporabljajo poenostavljeni skupnostni tranzitni postopki iz členov ►M21  členov 445 in 448 ◄ , se skupnostni status navede s črko „C‘ (enakovredna „T2L‘), ki se vpiše poleg posameznih postavk na manifestu.

Pododdelek 3

Druga dokazila, ki jih zahtevajo nekatere operacije

▼B

Člen 319

1.  Kadar se blago prevaža na podlagi zvezka TIR ali ATA, sme deklarant za dokaz skupnostnega statusa blaga ►M19  ————— ◄ razločno vpisati kratico „T2L“ skupaj s svojim podpisom v prostor, predviden za poimenovanje blaga, na vse ustrezne kupone uporabljenega zvezka, preden ga predloži uradu odhoda v overitev. Kratica „T2L“ se na vseh kuponih, kjer je vpisana, overi z žigom urada odhoda, ki ga spremlja podpis pristojnega uradnika.

2.  Kadar zvezek TIR ali ATA hkrati zajema skupnostno blago in blago nečlanice, se ti dve kategoriji blaga navedeta ločeno, kratica „T2L“ pa se vnese tako, da se jasno nanaša samo na skupnostno blago.

Člen 320

Če je treba ugotoviti skupnostni status motornih cestnih vozil, registriranih v državi članici, se šteje, da imajo taka vozila skupnostni status:

▼M19

▼B

Člen 321

Če je treba ugotoviti skupnostni status tovornih vagonov, ki pripadajo železniški družbi države članice, se šteje, da imajo taki vagoni skupnostni status:

Člen 322

1.  Če je treba ugotoviti skupnostni status embalaže, ki se uporablja za prevoz blaga v okviru trgovine znotraj Skupnosti in se lahko ugotovi, da pripada osebi s sedežem v državi članici, in ki se po uporabi prazna vrača iz druge države članice, se šteje, da ima ta embalaža skupnostni status:

2.  Ugodnost, predvidena v odstavku 1, se odobri za posode, ovojnine, palete in drugo podobno opremo, ne pa za zabojnike ►M20  ————— ◄ .

Člen 323

Če je treba ugotoviti skupnostni status blaga v spremni potniški prtljagi, ki se ne uporablja v komercialne namene, se šteje, da ima to blago skupnostni status:

▼M19 —————

▼M19

Pododdelek 4

Dokazilo o skupnostnem statusu blaga, ki ga daje pooblaščeni pošiljatelj

Člen 324a

1.  Carinski organi posamezne države članice lahko katerikoli osebi, v nadaljnjem besedilu „pooblaščeni pošiljatelj‘, ki izpolnjuje zahteve iz člena 373 in namerava dokazovati skupnostni status blaga z dokumentom T2L v skladu s členom 315 ali z enim od dokumentov iz členov 317 do 317b, v nadaljnjem besedilu „komercialni dokumenti‘, dovolijo uporabo takšnih dokumentov, ne da bi jih morala predložiti pristojnemu uradu v potrditev.

2.  Določbe iz členov 374 do 378 se smiselno uporabljajo za dovoljenje iz odstavka 1.

Člen 324b

Dovoljenje posebej navaja:

Člen 324c

1.  Dovoljenje določa, da mora biti prednja stran zadevnih komercialnih dokumentov ali polje „C. Urad odhoda‘ na prednji strani obrazcev, uporabljenih za izpolnjevanje dokumentov T2L, in nadaljnjih listov, kadar pridejo v poštev:

Določbe iz člena 401 se smiselno uporabljajo.

2.  Pooblaščeni pošiljatelj najpozneje ob dostavi blaga izpolni in podpiše obrazec. V polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘ na dokumentu T2L ali na jasno vidno mesto na uporabljenem komercialnem dokumentu vpiše tudi naziv pristojnega urada, datum izpolnjevanja dokumenta in enega od naslednjih zaznamkov:

▼A2

▼M19

Člen 324d

1.  Pooblaščeni pošiljatelj ima lahko pooblastilo, da ne podpiše dokumentov T2L ali uporabljenih komercialnih dokumentov, ki so bili izdelani po postopku elektronske ali avtomatske izmenjave podatkov, če so opremljeni z odtisom posebnega žiga iz Priloge 62. To dovoljenje se izda pod pogojem, da je pooblaščeni pošiljatelj tem organom predhodno dal pisno izjavo, s katero potrjuje svojo odgovornost za pravne posledice, ki izhajajo iz vseh dokumentov T2L ali komercialnih dokumentov, ki so izdani z odtisom posebnega žiga.

2.  Dokumenti T2L ali komercialni dokumenti, sestavljeni v skladu z odstavkom 1, na mestu podpisa pooblaščenega pošiljatelja vsebujejo enega od naslednjih zaznamkov:

▼A2

▼M26

▼M19

Člen 324e

1.  Carinski organi države članice lahko ladijske družbe oprostijo sestavljanja manifestov za dokazovanje skupnostnega statusa blaga najpozneje do dne po odhodu plovila in vsekakor do prihoda plovila v namembno pristanišče.

2.  Dovoljenje iz odstavka 2 se odobri le mednarodnim ladijskim družbam, ki:

3.  Ob prejemu vloge carinski organi države članice, v kateri ima ladijska družba sedež, obvestijo o vlogi druge države članice, na ozemljih katerih so pristanišča odhoda in namembna pristanišča.

Če carinski organi v 60 dneh od obvestila ne prejmejo ugovora, odobrijo uporabo poenostavljenega postopka iz odstavka 4.

Takšna odobritev velja v zadevnih državah članicah in se uporablja samo za tranzitne operacije med pristanišči, na katere se nanaša.

4.  Poenostavitev se opravi na naslednji način:

5.   ►M21  Člen 448(5) ◄ se smiselno uporablja.

Člen 324f

Pooblaščeni pošiljatelj naredi izvod vsakega dokumenta T2L ali vsakega komercialnega dokumenta, ki je bil izdan na podlagi tega pododdelka. Carinski organi določijo pogoje, po katerih se izvod predloži za kontrolo in hrani vsaj dve leti.

▼M19

Pododdelek 5

▼M7

Posebne določbe v zvezi s proizvodi morskega ribolova in drugimi proizvodi, pridobljenimi iz morja s plovili

▼M7

Člen 325

1.   ►M19  Za namene tega pododdelka ◄ :

2.  Obrazec T2M, izdelan v skladu s členi 327 do 337, se predloži v dokaz skupnostnega statusa:

ki so lahko v embalaži s skupnostnim statusom in jih je treba vnesti na carinsko območje Skupnosti pod pogoji iz člena 326.

3.  Dokaz o skupnostnem statusu proizvodov morskega ribolova in drugih proizvodov, pridobljenih ali ujetih v vodah zunaj teritorialnih voda države ali ozemlja, ki ne spada v carinsko območje Skupnosti, s plovili pod zastavo države članice, vpisanih ali registriranih v delu ozemlja države članice, ki predstavlja del carinskega območja Skupnosti, ali teh proizvodov, ki so jih v teritorialnih vodah carinskega območja Skupnosti pridobila ali ujela plovila države, ki ni članica, je treba zagotoviti z ladijskim dnevnikom ali kako drugače, kakor določa navedeni status.

Člen 326

1.  Obrazec T2M v zvezi s proizvodi in blagom iz člena 325(2), prepeljanimi neposredno do carinskega območja Skupnosti, predloži:

Potem obrazca T2M ni več mogoče uporabljati kot dokaz skupnostnega statusa proizvodov ali blaga, na katere se nanaša.

2.  Carinski organi, odgovorni za pristanišče, kjer se proizvodi in/ali blago izkrca s plovila iz točke (a) odstavka 1, lahko opustijo uporabo odstavka 1, kadar ni dvoma o poreklu teh proizvodov in/ali blaga ali kadar se uporablja potrjevanje iz člena 8(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 ( 7 ).

▼B

Člen 327

1.  Obrazec za dokument T2M mora ustrezati vzorcu iz Priloge 43.

2.  Izvirnik mora biti natisnjen na brezlesnem pisalnem papirju s težo najmanj 55 g/m2. Papir je treba na obeh straneh pretiskati z zeleno giljošo, da se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje.

3.  Obrazec T2M je formata 210 × 297 mm z dovoljenim odstopanjem po dolžini - 5 in + 8 mm.

4.  Obrazec je natisnjen v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga določijo pristojni organi države članice, ki ji plovilo pripada.

5.  Obrazci T2M so vezani v zvezke po 10 primerkov, to je po en izvirnik, ki se iztrga, in njegova kopija, ki ostane v zvezku. Stran 2 platnice zvezka vsebuje opombe, prikazane v Prilogi 44.

6.  Vsak obrazec T2M ima svojo zaporedno številko. Ta številka je na izvirniku in na kopiji enaka.

7.  Države članice lahko same tiskajo obrazce T2M in jih vežejo v zvezke ali pa to naložijo tiskarjem, ki jih same pooblastijo. V slednjem primeru mora biti na strani 1 platnice vsakega zvezka in na izvirniku vsakega obrazca navedeno sklicevanje na pooblastilo. Na strani 1 in na izvirniku morata biti napisana tudi ime in naslov tiskarja ali oznaka, s katero je lahko prepoznan.

8.  Obrazec T2M se izpolni v enem od uradnih jezikov Skupnosti s pisalnim strojem ali čitljivo ročno; v slednjem primeru s črnilom in tiskanimi črkami. Brisanje in spreminjanje ni dovoljeno. Popravlja se s prečrtavanjem napačnih besed in dodajanjem potrebnih sprememb. Vsako takšno spremembo mora parafirati tista oseba, ki je deklaracijo s popravki podpisala.

▼M7

Člen 328

Zvezek obrazcev T2M na zahtevo ustrezne osebe izda carinski urad Skupnosti, odgovoren za nadzorovanje matičnega pristanišča ribiškega plovila Skupnosti, ki mu je zvezek namenjen.

Zvezek se izda samo, kadar zadevna oseba izpolni polja 1 in 2 v jeziku obrazca ter izpolni in podpiše izjavo v polju 3 v vseh izvirnikih in izvodih obrazcev, vsebovanih v zvezku. Pri izdaji zvezka carinski urad izpolni polje B vseh izvirnikov in izvodov obrazcev v zvezku.

Zvezek velja dve leti od datuma izdaje, navedene na strani 2 platnic. Poleg tega za veljavnost obrazcev jamči žig v polju A vsakega izvirnika in izvoda, ki ga odtisne organ, odgovoren za registracijo ribiškega plovila Skupnosti, za katerega se zvezek izda.

Člen 329

Kapitan ribiškega plovila Skupnosti izpolni polje 4 in, če je bil ulov oplemeniten na krovu, polje 6 ter izpolni in podpiše izjavo v polju 9 izvirnika in izvoda enega od obrazcev v zvezku, kadar koli:

Vsako oplemenitenje teh proizvodov se zapiše v ladijski dnevnik plovila.

Člen 330

Kapitan plovila iz točke (b) člena 326(1) izpolni polje 6 ter izpolni in podpiše izjavo v polju 11 izvirnika obrazca T2M, kadar koli izkrca blago ali v pristanišču na carinskem območju Skupnosti ali v pristanišču zunaj navedenega območja za naknadno pošiljanje na to območje ali kadar koli v ta namen pretovarja blago na drugo plovilo.

Oplemenitenje blaga, pretovorjenega na plovilo, se zapiše v ladijski dnevnik tega plovila.

Člen 331

Kadar se proizvodi ali blago iz točke (a) ali točke (b) člena 329 pretovorijo prvič, se izpolni polje 10 izvirnika in izvoda obrazca T2M; če pride do nadaljnjega pretovarjanja vrste, navedene v členu 330, se izpolni tudi polje 12 izvirnika tega obrazca T2M. Izjavo o pretovarjanju podpišeta oba kapitana, izvirnik obrazca T2M pa se da kapitanu plovila, na katerega so proizvodi ali blago pretovorjeni. Vsak postopek pretovarjanja se vpiše v ladijske dnevnike obeh sodelujočih plovil.

Člen 332

1.  Kadar gredo proizvodi ali blago, zajeto v obrazcu T2M, v državo ali na ozemlje, ki ni del carinskega območja Skupnosti, je navedeni obrazec veljaven samo, če so carinski organi te države ali ozemlja izpolnili in podpisali potrditev v polju 13 obrazca.

2.  Kadar nekaj proizvodov ali blaga ne prispe na carinsko območje Skupnosti, se v polje „Opombe‘ obrazca T2M vnese ime, vrsta, bruto masa in raba ali uporaba, ki je bila dodeljena tem pošiljkam.

Člen 333

1.  Kadar gredo proizvodi ali blago, zajeto z obrazcem T2M, v državo ali na ozemlje, ki ni del carinskega območja Skupnosti, za naknadno odpošiljanje v delnih pošiljkah na to območje, ustrezna oseba ali njen predstavnik:

Vsak „izpisek‘ in njegov izvod, ki ostane v zvezku T2M, vključujeta sklic na prvotni obrazec T2M iz točke (a) in sta jasno označena z eno od naslednjih navedb:

▼A2

▼M7

„Izpisek‘ T2M, ki spremlja delno pošiljko na carinsko območje Skupnosti, v poljih 4, 5, 6, 7 in 8 navaja ime, vrsto, tarifno oznako KN in količino proizvodov ali blaga, ki sestavljajo to pošiljko. Poleg tega potrditev v polju 13 izpolnijo in podpišejo carinski organi države ali ozemlja, kjer so proizvodi ali blago ostali med tranzitom.

2.  Kadar so vsi proizvodi in blago, zajeti s prvotnim obrazcem T2M iz točke (a) odstavka 1 poslani na carinsko območje Skupnosti, potrditev v polju 13 obrazca izpolnijo in podpišejo organi, na katere se v navedenem odstavku sklicuje. Obrazec se potem pošlje carinskemu uradu, navedenemu v točki 328.

3.  Kadar nekateri proizvodi ali blago ne prispejo na carinsko območje Skupnosti, se ime, vrsta, bruto masa, raba oziroma uporaba, dodeljena proizvodom ali blagu, vpišejo v polje „Opombe‘ prvotnega obrazca T2M.

Člen 334

Vsi obrazci T2M, prvotni ali „izpiske‘, se predložijo carinskemu uradu, kjer se proizvodi ali blago, na katerega se nanašajo, vnesejo na carinsko območje Skupnosti. Vendar, kadar se proizvodi ali blago vnesejo v tranzitnem postopku, ki se začne zunaj tega območja, se obrazci predložijo pri namembnem carinskem uradu za ta postopek.

Urad lahko zahteva prevod obrazca. Poleg tega lahko zaradi preverjanja natančnosti navedb iz obrazca T2M zahtevajo predložitev vseh ustreznih dokumentov, vključno z ladijskimi papirji, kadar je to potrebno. Urad izpolni polje C vsakega obrazca T2M, izvod katerega se pošlje carinskemu uradu iz člena 328.

Člen 335

Z odstopanjem od členov 332, 333 in 334, v primeru da gredo proizvodi ali blago, zajeto z obrazcem T2M, v tretjo državo, ki je pogodbenica Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, za vrnitev v celoti ali v delnih pošiljkah na carinsko območje Skupnosti po postopku „T2‘, se navedbe navedenega postopka vnesejo v polje „Opombe‘ obrazca T2M.

Kadar so bili vsi proizvodi in/ali blago, zajeti s tem obrazcem T2M, poslani na carinsko območje Skupnosti, potrditev v polju 13 obrazca izpolnijo in podpišejo carinski organi. Izpolnjen izvod obrazca se pošlje carinskemu uradu iz člena 328.

Ustrezno se uporabijo določbe člena 332(2).

Člen 336

Zvezek, ki vsebuje obrazce T2M, se predloži, kadar koli to zahtevajo carinski organi.

Kadar plovilo, za katero je bil izdan zvezek obrazcev T2M iz člena 327, preneha izpolnjevati predpisane pogoje, preden so bili uporabljeni vsi obrazci iz zvezka, ali je poteklo njegovo obdobje veljavnosti, se zvezek nemudoma vrne carinskemu organu, ki ga je izdal.

▼M19 —————

▼M19

POGLAVJE 4

Skupnostni tranzit

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 340a

Če ni določeno drugače, se določbe iz tega poglavja uporabljajo za zunanji in notranji skupnostni tranzit.

Blago, ki predstavlja večje tveganje za goljufije, je našteto v Prilogi 44c. Če se določba iz te uredbe nanaša na navedeno prilogo, se ukrepi v zvezi z blagom iz navedene priloge uporabljajo le, če količina takšnega blaga presega ustrezno minimalno količino. Priloga 44c se pregleda vsaj enkrat na leto.

Člen 340b

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

Člen 340c

1.  Skupnostno blago je dano v notranji skupnostni tranzitni postopek, če je dobavljeno:

2.  Skupnostno blago, ki je dobavljeno iz enega kraja na carinskem območju Skupnosti v drugi kraj prek območja ene ali več držav Efte v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, se daje v notranji skupnostni tranzitni postopek brez poseganja v odstavek 3.

Blaga iz prvega pododstavka, ki se prevaža v celoti po morju ali po zraku, ni treba dati v notranji skupnostni tranzitni postopek.

3.  Če se skupnostno blago izvaža v državo Efte ali se prevaža prek ozemlja ene ali več držav Efte in se uporabljajo določbe Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, se takšno blago daje v zunanji skupnostni tranzitni postopek pod naslednjimi pogoji:

Člen 340d

Blago, za katero se uporablja skupnostni tranzitni postopek, se lahko prevaža med dvema krajema na carinskem območju Skupnosti prek ozemlja tretje države, ki ni članica Efte, če se prek takšne tretje države prevaža z enotno prevozno listino, ki je bila sestavljena v državi članici. V tem primeru se tranzitni postopek prekine na ozemlju tretje države.

Člen 340e

1.  Skupnostni tranzitni postopek je obvezen za blago, ki se prevaža po zraku le, če se natovarja ali raztovarja na letališču v Skupnosti.

2.  Uporaba skupnostnega tranzitnega postopka je obvezna za blago, ki se prevaža po morju, če se prevaža z rednimi ladijskimi prevozi, odobrenimi v skladu s členoma 313a in 313b, brez poseganja v člen 91(1) zakonika.

Člen 341

Določbe iz poglavij 1 in 2 naslova VII zakonika in določbe iz tega naslova se smiselno uporabljajo za druge dajatve v smislu člena 91(l)(a) zakonika.

Člen 342

1.  Zavarovanje, ki ga predloži glavni zavezanec, velja po vsej Skupnosti.

2.  Kadar zavarovanje izdaja garant, mora navesti službeni naslov ali imenovati zastopnika v vsaki državi članici.

3.  Za skupnostne tranzitne operacije, ki jih opravljajo železniške družbe držav članic po postopku, ki ni poenostavljeni postopek iz člena 372(l)(g)(i), je treba predložiti zavarovanje.

Člen 343

Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam v dogovorjeni obliki, ki navaja carinske urade, pristojne za obravnavo skupnostnih tranzitnih operacij, z navedbo ustreznih identifikacijskih številk in pristojnosti ter delovnega časa. O spremembah teh podatkov je treba obvestiti Komisijo.

Komisija te podatke sporoči drugim državam članicam.

Člen 344

Značilnosti obrazcev razen enotne upravne listine, ki se uporabljajo v skupnostnem tranzitnem sistemu, so določene v Prilogi 44b.

Oddelek 2

Postopek

Pododdelek 1

Posamezno zavarovanje

Člen 345

▼M21

1.  Posamezno zavarovanje mora pokriti celoten znesek možnega carinskega dolga, izračunanega na podlagi najvišjih stopenj, ki se uporabljajo za blago iste vrste v državi članici odhoda. Za namene izračuna se skupnostno blago, ki se prevaža v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, obravnava kot neskupnostno blago.

▼M19

Vendar pa stopnje, ki se upoštevajo pri izračunu posameznega zavarovanja, ne morejo biti manjše od najnižje stopnje, če je takšna stopnja navedena v petem stolpcu v Prilogi 44c.

2.  Posamezna zavarovanja v obliki gotovinskega pologa se vložijo pri uradu odhoda. Povrnejo se, ko je postopek zaključen.

3.  Posamezno zavarovanje, ki ga predloži garant, je lahko v obliki kuponov za individualno zavarovanje za znesek 7 000 EUR, ki jih izda garant osebam, nastopajočim kot glavni zavezanec.

Garant odgovarja za znesek do 7 000 EUR na kupon.

Člen 346

1.  Posamezno zavarovanje, ki ga predloži garant, mora ustrezati vzorcu iz Priloge 49.

Če urad odhoda ni tudi urad zavarovanja, le-ta hrani izvod instrumenta, s katerim je sprejel izjavo garanta. Glavni zavezanec predloži izvirnik uradu odhoda, ki ga tudi hrani. Po potrebi lahko ta urad zahteva prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov zadevne države članice.

▼M20

Toda kadar si urad zavarovanja in urad odhoda izmenjata podatke o zavarovanju z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, urad odhoda zadrži izvirnik instrumenta zavarovanja.

▼M19

2.  Če tako zahtevajo nacionalni zakoni ali drugi predpisi ali splošna praksa, lahko države članice dovolijo, da je izjava iz odstavka 1 v drugačni obliki, če ima enake pravne posledice kakor izjava v vzorcu.

Člen 347

1.  V primeru iz člena 345(3) posamezno zavarovanje ustreza vzorcu iz Priloge 50.

Člen 346(2) se smiselno uporablja.

2.  Kupon za posamezno zavarovanje se sestavi na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz člena 54. Garant na kuponu navede skrajni rok uporabe, ki ne sme biti daljši od enega leta po datumu izdaje kupona.

3.  Garant lahko izda kupone za posamezno zavarovanje, ki ne veljajo za skupnostno tranzitno operacijo, pri čemer gre za blago iz Priloge 44c.

To garant naredi tako, da na vsak kupon za posamezno zavarovanje diagonalno vpiše enega od naslednjih zaznamkov:

▼A2

▼M20

3a.  Kadar urad zavarovanja izmenja zavarovalne podatke z uradi odhoda z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, garant oskrbi ta urad z vsemi zahtevanimi podatki o kuponih posameznega zavarovanja, ki jih je izdal na način, določen s carinskimi organi.

▼M19

4.  Glavni zavezanec izroči uradu odhoda toliko kuponov za posamezno zavarovanje v znesku 7 000 EUR, kolikor je potrebnih, da pokrije skupni znesek iz člena 345(1). Kupone hrani urad odhoda.

Člen 348

1.  Urad zavarovanja prekliče sklep o sprejemu izjave garanta, če pogoji, določeni ob izdaji, niso več izpolnjeni.

Enako lahko garant kadarkoli prekliče svojo izjavo.

2.  Preklic ali razveljavitev začne veljati šestnajsti dan po datumu, ko garant oziroma urad zavarovanja prejme obvestilo.

Od datuma začetka veljavnosti preklica ali razveljavitve ni mogoče nobenega pred tem izdanega kupona za posamezno zavarovanje uporabiti za dajanje blaga v skupnostni tranzitni postopek.

3.  Država članica, ki je odgovorna za ustrezni urad zavarovanja, takoj obvesti Komisijo o preklicu ali razveljavitvi in o datumu začetka veljavnosti. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Pododdelek 2

Prevozna sredstva in deklaracije

Člen 349

1.  Vsaka tranzitna deklaracija zajema le blago, ki je ali bo naloženo na eno samo prevozno sredstvo za prevoz od enega urada odhoda do enega namembnega urada.

V tem členu se naslednje šteje kot eno samo prevozno sredstvo pod pogojem, da bo blago, ki se prevaža, odpremljeno skupaj:

2.  Eno samo prevozno sredstvo se lahko uporablja za natovarjanje blaga pri več kakor enem uradu odhoda in za raztovarjanje pri več kakor enem namembnem uradu.

Člen 350

Nakladnice, sestavljene v skladu s Prilogo 44a, ki ustrezajo vzorcu v Prilogi 45, se lahko uporabljajo namesto dopolnilnih listov kot opisni del tranzitnih deklaracij, katerih sestavni del so.

Člen 351

Če ena pošiljka vsebuje blago, ki mora biti v zunanjem skupnostnem tranzitnem postopku, in blago, ki mora biti v notranjem skupnostnem tranzitnem postopku, se tranzitna deklaracija, označena s črko „T‘, dopolni z naslednjim:

Člen 352

Če v desnem podpolju polja 1 na tranzitni deklaraciji niso navedene oznake „T1‘, „T2‘ ali „T2F‘ ali če pri pošiljki, vsebujoči tako blago, ki je v notranjem skupnostnem tranzitnem postopku, in blago, ki je v zunanjem skupnostnem tranzitnem postopku, niso izpolnjeni pogoji iz člena 351, se šteje, da je blago dano v zunanji skupnostni tranzitni postopek.

Za izračunavanje izvozne dajatve ali za izvajanje izvoznih ukrepov skupne trgovinske politike pa se šteje, da se tako blago giblje na podlagi notranjega skupnostnega tranzitnega postopka.

▼M25

Člen 353

1.  Tranzitne deklaracije ustrezajo strukturi in podrobnostim, navedenim v Prilogi 37a, in so vložene pri uradu odhoda z uporabo tehnike računalniške obdelave podatkov.

2.  Carinski organi sprejemajo pisne tranzitne deklaracije na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 31, in v skladu s postopkom, ki ga opredelijo carinski organi v medsebojnem soglasju, in sicer v naslednjih primerih:

3.  Uporaba pisne tranzitne deklaracije po odstavku 2(b) je mogoča s soglasjem carinskega organa.

4.  Kadar blago prevažajo potniki, ki nimajo neposrednega dostopa do carinskega računalniško podprtega tranzitnega sistema in tako nimajo možnosti za vložitev tranzitne deklaracije pri uradu odhoda z uporabo tehnike računalniške obdelave podatkov, carinski organi dovolijo uporabo pisne tranzitne deklaracije na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 31.

V tem primeru carinski organi zagotovijo, da se pri izmenjavi tranzitnih podatkov med carinskimi organi uporabljajo informacijska tehnologija in računalniška omrežja.

▼M25 —————

▼M19

Pododdelek 3

Formalnosti pri uradu odhoda

Člen 355

1.  Blago, dano v skupnostni tranzitni postopek, se prevaža v namembni urad po ekonomsko najbolj upravičeni poti.

2.  Brez vpliva na člen 387, za blago s seznama v Prilogi 44c, ali če carinski organi ali glavni zavezanec menijo, da je to potrebno, urad odhoda določi načrt poti in vpiše v polje 44 tranzitne deklaracije vsaj države članice, prek katerih bo potekal tranzit, ob upoštevanju podatkov, ki jih je sporočil glavni zavezanec.

Člen 356

1.  Urad odhoda določi rok, v katerem je treba blago predložiti namembnemu uradu, ob upoštevanju načrta poti, veljavne prometne ali druge zakonodaje in, če je to primerno, podatkov, ki jih je sporočil glavni zavezanec.

2.  Rok, ki ga določi urad odhoda, je zavezujoč za carinske organe držav članic, na katerih ozemlju poteka skupnostna tranzitna operacija, in ga ti organi ne spreminjajo.

3.  Če se blago predloži namembnemu uradu po izteku roka, ki ga je predpisal urad odhoda, in če je bil rok prekoračen zaradi vzrokov, ki jih je mogoče zadovoljivo razložiti namembnemu uradu in jih ni mogoče pripisati prevozniku ali glavnemu zavezancu, se šteje, da je slednji izpolnil predpisani rok.

Člen 357

1.  Brez poseganja v odstavek 4 se blago, ki se daje v skupnostni tranzitni postopek, ne sprosti, če ni nameščena carinska oznaka.

2.  Oznaka se namesti na naslednje:

Carinske oznake morajo vsebovati značilnosti, navedene v Prilogi 46a.

3.  Prevozna sredstva je mogoče priznati kot primerna za namestitev carinskih oznak pod naslednjimi pogoji:

Cestna vozila, priklopniki, polpriklopniki ali zabojniki, odobreni za prevoz blaga pod carinsko oznako v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Evropska skupnost, se štejejo kot primerni za namestitev carinskih oznak.

4.  Urad odhoda se lahko odpove namestitvi carinskih oznak, če je istovetnost blaga mogoče ugotoviti na osnovi opisov v tranzitni deklaraciji ali v spremnih dokumentih, ob upoštevanju morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje istovetnosti.

Šteje se, da opis blaga omogoča ugotavljanje istovetnosti blaga, če je dovolj natančen, da omogoča enostavno ugotavljanje istovetnosti količine in narave blaga.

Če urad odhoda dovoli opustitev namestitve carinskih oznak, vnese enega od naslednjih zaznamkov na tranzitni deklaraciji nasproti naslova „Nameščene carinske oznake‘ v polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘:

▼A2

▼M26

▼M19

Člen 358

1.  Če urad odhoda obdeluje tranzitno deklaracijo z računalniškim sistemom, se izvodi št. 4 in št. 5 deklaracije nadomestijo s spremno tranzitno listino, ki ustreza vzorcu in opombam iz Priloge 45a.

▼M22

2.  Kadar je to primerno, se spremni tranzitni dokument nadomesti s seznamom postavk, ki ustrezajo vzorcu in opombam v Prilogi 45b. Ta seznam je sestavni del spremnega tranzitnega dokumenta.

▼M19

3.  V okoliščinah iz odstavka 1 urad odhoda zadrži deklaracijo in odobri sprostitev blaga z izdajo spremne tranzitne listine glavnemu zavezancu.

4.  Če je to odobreno, je mogoče spremno tranzitno listino natisniti v računalniškem sistemu glavnega zavezanca.

5.  Če se določbe iz tega naslova nanašajo na izvode deklaracije, ki spremlja pošiljko, se te določbe smiselno uporabljajo za spremno tranzitno listino.

Pododdelek 4

Formalnosti med prevozom

Člen 359

1.  Blago v skupnostnem tranzitnem postopku se prevaža z izvodoma št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, ki jo urad odhoda vrne glavnemu zavezancu.

Pošiljko ter izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije je treba predložiti vsakemu uradu tranzita.

▼M20

2.  Prevoznik izroči potrdilo o prehodu, napisano na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 46, vsakemu tranzitnemu uradu, kjer se potrdilo hrani. Toda kadar si urad odhoda in urad tranzita izmenjata podatke o tranzitu z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, se potrdilo o prehodu ne predloži.

▼M21

3.  Če prevoz blaga poteka prek tranzitnega urada, ki se razlikuje od tistega v izvodih 4 in 5 tranzitne deklaracije, dejansko uporabljeni tranzitni urad nemudoma pošlje prvotno predvidenemu tranzitnemu uradu obvestilo o prehodu ali o prehodu obvesti urad odhoda v primerih in na način, kakor so se vzajemno dogovorili carinski organi.

▼M19

Člen 360

1.  Prevoznik mora vpisati potrebne vnose v izvoda št. 4 in 5 tranzitne deklaracije ter ju predložiti skupaj s pošiljko carinskim organom države članice, na katere ozemlju je prevozno sredstvo:

2.  Kadar carinski organi menijo, da se zadevna skupnostna tranzitna operacija lahko normalno nadaljuje, sprejmejo vse morebitne potrebne ukrepe in nato vpišejo zaznamke na izvoda št. 4 in 5 tranzitne deklaracije.

Pododdelek 5

Formalnosti pri namembnem uradu

Člen 361

1.  Pri namembnem uradu je treba predložiti blago ter izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije.

2.  Namembni urad evidentira izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, vpiše nanju datum prihoda in vnese podatke o opravljenih preverjanjih.

3.  Na zahtevo glavnega zavezanca in za zagotavljanje dokazil o koncu postopka v skladu s členom 365(2) namembni urad vnese na dodaten izvod št. 5 ali na kopijo izvoda št. 5 tranzitne deklaracije enega od naslednjih zaznamkov:

▼A2

▼M19

4.  Tranzitna operacija se lahko konča pri uradu, ki ni naveden na tranzitni deklaraciji. Takšen urad tako postane namembni urad.

Če je novi namembni urad v pristojnosti države članice, ki ni država članica, pristojna za sprva določeni carinski urad, novi namembni urad vnese v polje „I. Kontrola, ki jo opravlja namembni urad‘ na izvodu št. 5 tranzitne deklaracije enega izmed naslednjih zaznamkov poleg običajnih opomb, ki jih mora navesti:

▼A2

▼M26

▼M19

Člen 362

1.  Namembni urad na zahtevo izda potrdilo o prejemu osebi, ki mu je predložila izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije.

2.  Obrazec za potrdilo o prejemu ustreza vzorcu v Prilogi 47. Potrdilo o prejemu pa je mogoče izpolniti tudi na vzorcu na hrbtni strani izvoda št. 5 tranzitne deklaracije.

3.  Udeleženec vnaprej izpolni potrdilo o prejemu. Potrdilo lahko vsebuje tudi druge podatke o pošiljki razen v prostoru, ki je namenjen samo namembnemu uradu. Potrdilo o prejemu se ne uporablja kot dokazilo o zaključku postopka v smislu člena 365(2).

Člen 363

Carinski organi namembne države članice nemudoma vrnejo izvod št. 5 tranzitne deklaracije carinskim organom države članice odhoda, najpozneje pa v enem mesecu od datuma konca postopka.

Člen 364

Države članice obveščajo Komisijo o uradih, ki so bili ustanovljeni za centralizirani sprejem in prenos dokumentov, ter o vrstah dokumentov, ki jih upravljajo, pa tudi o nalogah, ki jih imajo takšni uradi. Komisija obvešča druge države članice.

Pododdelek 6

Preverjanje konca postopka

Člen 365

1.  Če se izvod št. 5 tranzitne deklaracije ne vrne carinskim organom države članice odhoda v dveh mesecih od datuma sprejema deklaracije, ti organi obvestijo glavnega zavezanca in od njega zahtevajo, naj predloži dokazila o koncu postopka.

▼M20

1a.  Kadar se uporabijo določbe iz pododdelka 7 oddelka 2 in carinski organi odhodnih držav članic ne prejmejo sporočila, „Obvestilo o prispetju‘ do roka, v katerem mora biti blago predloženo namembnemu uradu, ti organi obvestijo glavnega zavezanca in ga prosijo, naj predloži dokazilo, da je postopek končan.

▼M19

2.  Dokazilo iz odstavka 1 je mogoče glede na zahteve carinskih organov predložiti kot dokument, ki so ga potrdili carinski organi namembne države članice in s katerim je mogoče preveriti istovetnost blaga in ugotoviti, da je bilo predloženo namembnemu uradu ali, če se uporablja člen 406, pooblaščenemu prejemniku.

3.  Skupnostni tranzitni postopek se šteje kot končan tudi, če glavni zavezanec v skladu z zahtevami carinskih organov predloži carinski dokument, izdan v tretji državi, po katerem je blago dano v carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ali izvod ali fotokopijo dokumenta, s katerim je mogoče ugotavljati istovetnost blaga. Izvod ali fotokopijo mora overiti organ, ki je potrdil izvirne dokumente, ali zadevni organi tretje države, ali organi ene od držav članic.

Člen 366

1.  Kadar carinski organi države članice odhoda v štirih mesecih od datuma sprejema tranzitne deklaracije ne prejmejo dokazila, da se je postopek končal, nemudoma sprožijo poizvedbeni postopek, da pridobijo potrebne podatke za potrditev zaključka postopka ali, če to ni mogoče, da bi ugotovili, ali je nastal carinski dolg in istovetnost dolžnika, in da bi določili, kateri carinski organi so odgovorni za vknjižbo.

Če carinski organi predčasno prejmejo podatke, da tranzitni postopek ni končan, ali če sumijo, da je tako, nemudoma sprožijo poizvedbeni postopek.

▼M20

Kadar se uporabijo določbe iz pododdelka 7 oddelka 2, carinski organi takoj začnejo tudi poizvedovalni postopek vsakokrat, ko ne prejmejo sporočila, „Obvestilo o prispetju‘ do roka, v katerem mora biti blago predloženo namembnemu uradu, ali sporočila, „Rezultati kontrole‘ v šestih dneh po prejemu sporočila, „Obvestilo o prispetju‘.

▼M19

2.  Poizvedbeni postopek se sproži tudi, če se pozneje ugotovi, da je bilo dokazilo o koncu postopka ponarejeno in če je potreben za doseganje ciljev iz odstavka 1.

3.  Carinski organi države članice odhoda sprožijo poizvedbeni postopek, tako da pošljejo carinskim organom namembne države članice zahtevek z vsemi potrebnimi podatki.

4.  Carinski organi namembne države članice in, če je to primerno, uradi tranzita, ki morajo ukrepati v okviru poizvedbenega postopka, se nemudoma odzovejo.

5.  Kadar poizvedba ugotovi, da je bil tranzitni postopek končan pravilno, carinski organi države članice odhoda nemudoma obvestijo glavnega zavezanca in, če je to primerno, vse carinske organe, ki so morda že sprožili postopek izterjave v skladu s členi 217 do 232 zakonika.

Pododdelek 7

Dodatne določbe za uporabo v primerih, ko si carinski organi izmenjujejo podatke o tranzitu z informacijsko tehnologijo in po računalniških mrežah

Člen 367

1.  Brez poseganja v posebne okoliščine in v določbe o skupnostnem tranzitnem postopku, ki se po potrebi smiselno uporabljajo, carinski organi uporabljajo informacijsko tehnologijo in računalniške mreže za tako izmenjavo podatkov, kakor je opisana v tem pododdelku.

2.  Določbe iz tega pododdelka se ne uporabljajo za poenostavljene postopke, značilne za načine prevoza iz člena 372(l)(g).

Člen 368

1.  Poleg varnostnih zahtev iz člena 4a(2) carinski organi uvedejo in vzdržujejo primerne varnostne ukrepe za učinkovito, zanesljivo in varno delovanje celotnega tranzitnega sistema.

2.  Za zagotavljanje zgoraj navedene ravni varnosti je treba vsak vnos, spremembo in izbris podatkov evidentirati skupaj s podatki o razlogih za takšno obdelavo in točnem času opravljanja ter s podatki o istovetnosti osebe, ki jo je izvajala. Poleg tega je treba izvirne podatke ali druge tako obdelane podatke hraniti vsaj tri koledarska leta od konca leta, na katero se nanašajo, ali dlje, če se tako zahteva na drugem mestu.

3.  Carinski organi redno nadzorujejo varnost.

4.  Udeleženi carinski organi se medsebojno obveščajo o sumu kršitev varnostnih ukrepov.

▼M20

Člen 368a

Kadar sta urad zavarovanja in urad odhoda v različnih državah članicah, so sporočila, ki se uporabljajo za izmenjavo podatkov o zavarovanju, po sestavi in podatkih taka, kakor določijo carinski organi z medsebojnim dogovorom.

▼M19

Člen 369

▼M20

Ob sprostitvi blaga urad odhoda pošlje podatke o skupnostnem tranzitu prijavljenemu namembnemu uradu s sporočilom, „Vnaprejšnje obvestilo o prihodu‘ vsakemu prijavljenemu uradu tranzita pa s sporočilom „Vnaprejšnje obvestilo o tranzitu‘. Ta sporočila temeljijo na podatkih iz tranzitne deklaracije, ki so po potrebi spremenjeni, in se ustrezno dopolnijo. Po sestavi in podatkih so taka, kakor določijo carinski organi z medsebojnim dogovorom.

▼M20

Člen 369a

Urad tranzita vpiše prehod na osnovi sporočila „Vnaprejšnje obvestilo o tranzitu‘ ki ga prejme od urada odhoda. Pri pregledih blaga se sporočilo „Vnaprejšnje obvestilo o tranzitu‘ uporablja kot podlaga za take preglede. O prehodu se obvesti urad odhoda s sporočilom, „Uradno obvestilo o prehodu meje‘. To sporočilo je po sestavi in podatkih tako, kakor določijo carinski organi z medsebojnim dogovorom.

▼M19

Člen 370

1.  Namembni carinski organ hrani spremno tranzitno listino in s sporočilom o prihodu obvesti urad odhoda o prihodu blaga na datum, ko je to predloženo namembnemu uradu. Potrdila ni mogoče uporabiti kot dokazilo, da se je postopek zaključil, za namene člena 365(2).

2.  Razen v upravičenih primerih namembni urad pošlje uradu odhoda obvestilo o rezultatih kontrole najpozneje en delovni dan po dnevu, ko je bilo blago predloženo namembnemu uradu.

3.  Sporočila morajo ustrezati vzorcu in vsebovati podatke, ki jih sporazumno določijo carinski organi.

Člen 371

Pregled blaga se opravi z uporabo sporočila o predvidenem prihodu, ki ga je poslal urad odhoda kot osnovo za takšen pregled.

Oddelek 3

Poenostavitve

Pododdelek 1

Splošne določbe o poenostavitvah

Člen 372

1.  Če glavni zavezanec oziroma prejemnik odda vlogo, lahko carinski organi odobrijo naslednje poenostavitve:

2.  Poenostavitve se uporabljajo v vseh državah članicah, razen če ni drugače določeno v tem oddelku ali v dovoljenju, če je odobrena uporaba poenostavitev iz odstavka 1 v točkah (a), (b) in (g). Če je odobrena uporaba poenostavitev iz odstavka 1 v točkah (c), (d), in (e), se poenostavitve uporabljajo le za skupnostne tranzitne operacije, ki se začenjajo v državi članici, izdajateljici dovoljenja. Če je odobrena poenostavitev iz odstavka 1 pod točko (f), se poenostavitev uporablja samo v državi članici, ki je izdala dovoljenje.

Člen 373

1.  Dovoljenja iz člena 372(1) se odobrijo le osebam, ki:

2.  Da bi zagotovili pravilno uporabo poenostavitev, je mogoče dovoljenja odobriti le:

Člen 374

1.  Zahtevek za odobritev dovoljenja za uporabo poenostavitev, v nadaljnjem besedilu „zahtevek‘, mora biti v pisni obliki. Vsebovati mora datum in podpis.

2.  Zahtevek mora navajati vsa dejstva, ki bodo carinskim organom omogočala preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je mogoče odobriti uporabo poenostavitev.

Člen 375

1.  Zahtevek je treba vložiti pri carinskih organih države članice, v kateri je vložnik zahtevka registriran.

2.  Dovoljenje se izda oziroma zahtevek se zavrne najpozneje v treh mesecih od datuma vložitve.

Člen 376

1.  Imetnik prejme dovoljenje z datumom in podpisom ter en ali več izvodov dovoljenja.

2.  Dovoljenje navaja pogoje za uporabo poenostavitev ter določa metode delovanja in kontrole. Veljati začne od datuma izdaje.

3.  V primeru poenostavitev iz člena 372(l)(c), (d) in (g) je treba dovoljenje predložiti, kadarkoli urad odhoda to zahteva.

Člen 377

1.  Imetnik dovoljenja obvesti carinske organe o vseh dejavnikih, ki bi nastopili po izdaji dovoljenja in bi lahko vplivali na trajanje ali vsebino dovoljenja.

2.  Datum začetka veljavnosti sklepa se navede v sklepu, ki razveljavlja ali spreminja dovoljenje.

Člen 378

1.  Carinski organi hranijo vloge in priloženo spremno dokumentacijo skupaj z izvodom izdanega dovoljenja.

2.  Če se zahtevek zavrne ali če se prekliče ali razveljavi, se zahtevek in sklep o zavrnitvi oziroma preklicu oziroma razveljavitvi in vsa priložena spremna dokumentacija hrani vsaj tri leta od izteka koledarskega leta, v katerem je bila vloga zavrnjena ali v katerem je bilo dovoljenje preklicano ali razveljavljeno.

Pododdelek 2

Splošno zavarovanje in opustitev zavarovanja

Člen 379

1.  Glavni zavezanec lahko do referenčnega zneska uporablja splošno zavarovanje ali opustitev zavarovanja.

▼M20

Pri uporabi prvega pododstavka se izračuna znesek carinskega dolga, ki utegne nastati pri vsakem tranzitu. Kadar potrebni podatki niso na razpolago, se šteje, da je znesek 7 000 evrov, razen če drugi podatki, znani carinskim organom, vodijo do drugačnega zneska.

▼M19

2.  Referenčni znesek je enak kakor znesek carinskega dolga, ki lahko nastane za blago, ki ga glavni zavezanec daje v skupnostni tranzitni postopek v obdobju vsaj enega tedna.

Urad zavarovanja določi znesek v sodelovanju z zadevno stranko na podlagi podatkov o blagu, ki ga je prevažala v preteklosti, in ocene o količini, zajeti v načrtovanih skupnostnih tranzitnih operacijah, ki je med drugim navedena v strankini komercialni dokumentaciji in poslovnih knjigah.

▼M21

Skupnostno blago, ki se prevaža ali se bo prevažalo v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, se obravnava kot neskupnostno blago.

▼M19

3.  Urad zavarovanja vsako leto pregleda referenčni znesek, zlasti glede na podatke, ki jih pridobi od enega ali več uradov odhoda, in ga po potrebi prilagodi.

4.  Glavni zavezanec poskrbi, da uporabljeni zneski ne presežejo referenčnega zneska, ob upoštevanju poslov, za katere se postopek še ni končal.

Glavni zavezanec obvesti urad zavarovanja, kadar se referenčni znesek zmanjša pod mejo, ki še zadostuje za kritje njegovih skupnostnih tranzitnih operacij.

Člen 380

1.  Znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje, je enak kakor referenčni znesek iz člena 379.

2.  Znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje, se lahko zmanjša:

3.  Opustitev zavarovanja je mogoče odobriti, če glavni zavezanec dokaže, da vzdržuje standarde zanesljivosti iz odstavka 2(b), da sam vodi prevozne operacije in da ima dovolj finančnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti.

4.  Za namen odstavkov 2 in 3 država članica upošteva merila iz Priloge 46b.

Člen 381

1.  Da bi glavni zavezanec pridobil dovoljenje za predložitev splošnega zavarovanja za vrste blaga iz Priloge 44c, mora dokazati ne le, da izpolnjuje pogoje iz člena 373, ampak tudi, da je njegovo finančno stanje trdno, da ima dovolj izkušenj s skupnostnim tranzitnim postopkom in da tesno sodeluje s carinskimi organi oziroma da sam vodi prevozne operacije.

2.  Znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje iz odstavka 1, se lahko zmanjša:

3.  Za namen uporabe odstavkov 1 in 2 carinski organi upoštevajo merila iz Priloge 46b.

▼M21

3a.  Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi, ko zahtevek izrecno zadeva uporabo skupnega zavarovanja za oba tipa blaga iz Priloge 44c in blaga iz potrdila o skupnem zavarovanju, ki ni zajeto v tej prilogi.

▼M19

4.  Pravila za izvajanje začasne prepovedi uporabe splošnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali splošnega zavarovanja, kakor je določeno v členu 94(6) in (7) zakonika, so navedena v Prilogi 47a k tej uredbi.

Člen 382

Splošno zavarovanje izda garant.

Biti mora predmet zavarovalnega dokumenta, ki ustreza vzorcu iz Priloge 48.

Člen 346(2) se smiselno uporablja.

Člen 383

1.  Na podlagi dovoljenja carinski organi glavnemu zavezancu izdajo eno ali več potrdil o splošnem zavarovanju ali o opustitvi zavarovanja, v nadaljnjem besedilu imenovanih potrdila, izdelanih na obrazcih, ki ustrezajo vzorcu iz prilog 51 ali 51a, in s prilogami, kakršne so navedene v Prilogi 51b, ki mu omogočajo izdajo dokazil o splošnem zavarovanju ali opustitvi predložitve zavarovanja.

2.  Potrdila mora predložiti uradu odhoda. Podatki o potrdilu se vpišejo na tranzitno deklaracijo.

▼M20

Toda kadar si urad zavarovanja in urad odhoda izmenjata podatke o zavarovanju z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, se uradu odhoda potrdilo ne predloži.

▼M19

3.  Rok veljavnosti potrdila ni daljši od dveh let. Ta rok lahko urad zavarovanja podaljša za nadaljnje obdobje, ki ni daljše od dveh let.

Člen 384

1.  Člen 348(1) in prvi pododstavek člena 348(2) se smiselno uporabljata za preklic ali razveljavitev splošnega zavarovanja.

2.  Od datuma, ko carinski organi prekličejo dovoljenje za uporabo splošnega zavarovanja ali opustitev zavarovanja, od datuma, ko urad zavarovanja prekliče sprejetje izjave garanta, ali od datuma, ko garant prekliče svojo izjavo, se potrdila, izdana pred tem datumom, ne morejo uporabljati za dajanje blaga v skupnostni tranzitni postopek in jih glavni zavezanec nemudoma vrne uradu zavarovanja.

3.  Države članice pošljejo Komisiji podatke, po katerih je mogoče ugotoviti istovetnost potrdil, ki so še veljavna in še niso bila vrnjena. Komisija obvešča druge države članice.

4.  Odstavek 3 se uporablja tudi za potrdila, ki so bila prijavljena kot ukradena, izgubljena ali ponarejena.

Pododdelek 3

Posebne nakladnice

Člen 385

1.  Carinski organi lahko pooblastijo glavne zavezance za uporabo nakladnic, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev iz prilog 44a in 45.

Uporabo takšnih nakladnic je mogoče dovoliti le:

2.  Seznami z opisom blaga, sestavljeni za opravljanje odpremnih/izvoznih formalnosti, se tudi lahko odobrijo za uporabo kot nakladnice iz odstavka 1, četudi jih izdajajo podjetja, ki ne uporabljajo integriranega elektronskega ali avtomatskega sistema izmenjave podatkov za vodenje knjig.

3.  Podjetja, ki uporabljajo integrirani elektronski ali avtomatski sistem izmenjave podatkov za vodenje knjig ter že imajo dovoljenje na podlagi odstavkov 1 in 2 za uporabo nakladnic posebne vrste, lahko pridobijo tudi dovoljenje za uporabo takšnih seznamov za skupnostne tranzitne operacije, pri katerih gre le za eno vrsto blaga, če to zahtevajo računalniški programi zadevnih podjetij.

Pododdelek 4

Uporaba posebnih carinskih oznak

Člen 386

1.  Carinski organi lahko glavnim zavezancem dovolijo uporabo posebnih carinskih oznak na prevoznih sredstvih ali tovorkih, če carinski organi potrdijo, da oznaka izpolnjuje značilnosti iz Priloge 46a.

2.  Glavni zavezanci nasproti naslova „Nameščene carinske oznake‘ v polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘ vpišejo vrsto, številko in izdelavo uporabljenih oznak.

Glavni zavezanec namesti carinsko oznako najpozneje ob sprostitvi blaga.

Pododdelek 5

Opustitev predpisane poti

Člen 387

1.  Carinski organi lahko odobrijo opustitev zahteve po upoštevanju predpisane poti glavnim zavezancem, ki zagotovijo, da lahko carinski organi ves čas preverjajo položaj zadevne pošiljke.

2.  Imetniki takšnih izjem vpišejo enega od naslednjih zaznamkov v polje 44 tranzitne deklaracije:

▼A2

▼M26

▼M19

Pododdelek 6

Status pooblaščenega pošiljatelja

Člen 398

Osebe, ki želijo opravljati skupnostne tranzitne operacije, ne da bi morale blago in ustrezno tranzitno dokumentacijo predložiti uradu odhoda, lahko pridobijo status pooblaščenega pošiljatelja.

To poenostavitev je mogoče odobriti le osebam, ki imajo dovoljenje za uporabo splošnega zavarovanja ali jim je odobrena opustitev zavarovanja.

Člen 399

Dovoljenje posebej navaja:

Člen 400

1.  Pooblastilo določa, da mora biti polje C. Urad odhoda tranzitne deklaracije:

Pooblaščeni pošiljatelj izpolni polje tako, da vnese datum odpreme blaga in vpiše številko tranzitne deklaracije v skladu s pravili, določenimi v pooblastilu.

2.  Carinski organi lahko predpišejo uporabo obrazcev, ki so opremljeni s posebnim znakom za ugotavljanje istovetnosti.

Člen 401

1.  Pooblaščeni pošiljatelj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi varovanje posebnih žigov ali obrazcev z žigom urada odhoda ali posebnim žigom.

Carinske organe obvesti o varnostnih ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi odstavka 1.

2.  Če nekdo zlorabi obrazce, ki so vnaprej opremljeni z žigom urada odhoda ali posebnim žigom, je brez poseganja v kazenske postopke pooblaščeni pošiljatelj odgovoren za plačilo carin in drugih dajatev, ki se plačujejo v posamezni državi članici za blago, prevažano na podlagi takih obrazcev, razen če dokaže carinskim organom, ki so ga pooblastili, da je sprejel zahtevane ukrepe iz odstavka 1.

Člen 402

1.  Najpozneje ob odpremi blaga pooblaščeni pošiljatelj izpolni tranzitno deklaracijo in po potrebi vnese v polje 44 načrt poti, določen v skladu s členom 355(2), in v polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘ rok, določen v skladu s členom 356, v katerem mora biti blago predloženo namembnemu uradu, uporabljene ukrepe za ugotavljanje istovetnosti in enega od naslednjih zaznamkov:

▼A2

▼M19

2.  Kadar carinski organi države članice odhoda pregledajo pošiljko pred odpremo, to zabeležijo v polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda‘ tranzitne deklaracije.

3.  Po odpremi se izvod št. 1 tranzitne deklaracije nemudoma pošlje uradu odhoda. Carinski organi lahko v dovoljenju določijo, da mora biti izvod št. 1 poslan carinskim organom države članice odhoda, takoj ko je tranzitna deklaracija izpolnjena. Preostali izvodi spremljajo blago.

Člen 403

1.  Pooblaščeni pošiljatelj je lahko oproščen podpisovanja tranzitnih deklaracij, ki so bile sestavljene z integriranim elektronskim ali avtomatskim sistemom izmenjave podatkov, če so opremljene z odtisom posebnega žiga iz Priloge 62. Ta opustitev se odobri pod pogojem, da je pooblaščeni pošiljatelj pred tem oddal carinskim organom pisno izjavo, s katero potrjuje, da je glavni zavezanec za vse skupnostne tranzitne operacije, ki se izvajajo na podlagi tranzitnih deklaracij s posebnim žigom.

2.  Tranzitne deklaracije, izpolnjene v skladu z odstavkom 1, v polju, ki je namenjeno podpisu glavnega zavezanca, vsebujejo enega od naslednjih zaznamkov:

▼A2

▼M26

▼M19

Člen 404

1.  Kadar se tranzitne deklaracije vložijo pri uradih odhoda, ki uporabljajo določbe iz pododdelka 7 oddelka 2, lahko osebe pridobijo status pooblaščenega pošiljatelja, če izpolnjujejo vse pogoje iz členov 373 in 398 ter če vlagajo tranzitne deklaracije in komunicirajo s carinskimi organi z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov.

2.  Pooblaščeni pošiljatelj vloži tranzitno deklaracijo pri uradu odhoda pred sprostitvijo blaga.

3.  Dovoljenje med drugim navaja časovni rok, v katerem mora pooblaščeni pošiljatelj vložiti carinsko deklaracijo, tako da lahko carinski organi po potrebi opravijo preglede pred sprostitvijo blaga.

Pododdelek 7

Status pooblaščenega prejemnika

Člen 406

1.  Osebe, ki želijo v svojih prostorih ali na drugem navedenem mestu prejemati blago, ki je dano v skupnostni tranzitni postopek, ne da bi morale pri tem blago ter izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije predložiti namembnemu uradu, lahko pridobijo status pooblaščenega prejemnika.

2.  Šteje se, da je glavni zavezanec izpolnil svoje obveznosti iz člena 96(l)(a) zakonika in da je skupnostni tranzitni postopek končan, ko so izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, ki je spremljala pošiljko, ter nedotaknjeno blago v predpisanem roku predloženi pooblaščenemu prejemniku v njegovih prostorih ali na kraju, ki je naveden v dovoljenju, in če so bili pri tem upoštevani ukrepi za ugotavljanje istovetnosti blaga.

3.  Na zahtevo prevoznika pooblaščeni prejemnik izda potrdilo o prejemu, določeno v členu 362, ki se smiselno uporablja, za vsako pošiljko, dostavljeno v skladu z odstavkom 2.

Člen 407

1.  Dovoljenje posebej navaja:

2.  Carinski organi v pooblastilu navedejo, ali mora namembni urad kakorkoli ukrepati, preden lahko pooblaščeni prejemnik razpolaga s prejetim blagom.

Člen 408

1.  Ko blago prispe v njegove prostore ali na kraj, ki je naveden v pooblastilu, mora pooblaščeni prejemnik:

▼M20

▼M19

2.  Namembni urad izpolni izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, kakor je določeno v členu 361.

▼M20

Člen 408a

1.  Kadar namembni urad uporabi določbe pododdelka 7 oddelka 2, lahko osebe dobijo statuspooblaščenega prejemnika, če ob izpolnjevanju pogojev iz člena 373 pri komunikaciji s carinskimi organi uporabljajo računalniško obdelavo podatkov.

2.  Pooblaščeni prejemnik obvesti namembni urad o prispetju blaga pred razkladanjem.

3.  V dovoljenju se navede zlasti, kako in do kdaj pooblaščeni prejemnik prejme podatke iz „Vnaprejšnjega obvestila o prihodu‘ od namembnega urada zaradi smiselne uporabe člena 371.

▼M19 —————

▼M19

Pododdelek 8

Poenostavljeni postopki za prevoz blaga v železniškem prometu ali v velikih zabojnikih

A.

Splošne določbe o prevozu blaga v železniškem prometu

Člen 412

Člen 359 se ne uporablja za prevoz blaga v železniškem prometu.

▼B

Člen 413

Kadar se uporabi skupnostni tranzitni postopek, se formalnosti po tem postopku za prevoz blaga prek železniških družb na podlagi „tovornega lista CIM in za hitro pošto“, v nadaljevanju: „tovorni list CIM“, poenostavijo v skladu s členi 414 do 425, 441 in 442.

▼M19

Člen 414

Tovorni list CIM velja kot deklaracija za skupnostni tranzit.

▼B

Člen 415

Železniška družba vsake države članice daje evidence, ki se vodijo pri njihovih obračunskih službah, na razpolago carinskim organom svoje države v kontrolne namene.

Člen 416

▼M19

1.  Železniška družba, ki sprejme v prevoz blago s tovornim listom CIM, veljavnim kot deklaracija za skupnostni tranzit, je glavni zavezanec za tako tranzitno operacijo.

▼B

2.  Železniška družba države članice, prek ozemlja katere blago vstopi v Skupnost, je glavni zavezanec pri prevozih blaga, ki so ga v prevoz prevzele železnice tretje države.

Člen 417

Železniške družbe poskrbijo za označitev pošiljk v skupnostnem tranzitnem postopku z nalepko s piktogramom, ki ustreza vzorcu iz Priloge 58.

Nalepke se nalepijo na tovorni list CIM in na ustrezni vagon pri vagonskih pošiljkah, v drugih primerih pa na tovorek oziroma tovorke.

▼M12

Nalepka iz prvega odstavka se lahko nadomesti z žigom v zeleni barvi, ki ponazarja piktogram, prikazan v Prilogi 58.

▼B

Člen 418

Kadar se prevozna pogodba spremeni, tako da se:

železniške družbe ne izpolnijo spremenjene pogodbe brez predhodnega soglasja urada odhoda.

V vseh drugih primerih lahko železniške družbe izpolnijo spremenjeno pogodbo; o spremembi pa nemudoma obvestijo urad odhoda.

Člen 419

1.  Tovorni list CIM se predloži uradu odhoda pri prevozu, kjer se uporablja skupnostni tranzitni postopek in ki se začne na carinskem območju Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal.

▼M13

2.  Urad odhoda jasno vnese v razdelek, pridržan za carino, na listih 1, 2 in 3 tovornega lista CIM:

Kratica „T2“; ali „T2F“; se potrdi z žigom urada odhoda.

▼B

3.  Vsi izvodi tovornega lista CIM se vrnejo udeležencu.

4.  Blago iz ►M19  člena 340c(2) ◄ se, v skladu s pogoji, ki jih določa vsaka država članica, daje v notranji skupnostni tranzitni postopek za celotno pot od postaje odhoda v Skupnosti do namembne postaje na carinskem območju Skupnosti brez predložitve tovornega lista CIM za to blago uradu odhoda in brez namestitve nalepk iz člena 417. Ta opustitev pa ne velja za tovorne liste CIM, sestavljene za blago, ki je zajeto v določbah ►M18  člen 843 ◄ .

5.  Pri blagu iz odstavka 2 carinski urad namembne postaje nastopa v vlogi namembnega urada. Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prosti promet ali dano v drug carinski postopek, urad, ki je pristojen za to postajo, nastopa v vlogi namembnega urada.

Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti za blago iz ►M19  člena 340c(2) ◄ .

6.  Železniške družbe za kontrolne namene iz člena 415 dajo v namembni državi v skladu z določbami iz medsebojnega dogovora carinskim organom na razpolago vse tovorne liste CIM, ki se nanašajo na prevoze iz odstavka 4.

7.  Kadar se skupnostno blago prevaža po železnici z ene točke v državi članici do točke v drugi državi članici prek ozemlja tretje države, ki ni članica EFTE, se uporablja notranji skupnostni tranzitni postopek. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe odstavka 4, drugega pododstavka odstavka 5 in odstavka 6.

Člen 420

Kot splošno pravilo in glede na ukrepe železniških družb za zagotavljanje istovetnosti urad odhoda na prevozna sredstva in tovorke praviloma ne namešča carinskih oznak.

Člen 421

1.  V primerih iz prvega pododstavka člena 419(5) železniška družba države članice, ki je pristojna za namembni urad, slednjemu predloži lista 2 in 3 tovornega lista CIM.

2.  Namembni urad vrne list 2 železniški družbi, takoj ko ga žigosa, list 3 pa obdrži.

Člen 422

1.  Člena 419 in 420 se uporabljata pri prevozu, ki se začne na carinskem območju Skupnosti, končal pa naj bi se zunaj tega območja.

2.  Carinski urad mejne postaje, prek katere blago v tranzitu zapusti carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi namembnega urada.

3.  Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 423

1.  Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, končal pa naj bi se na njem, carinski urad mejne postaje, prek katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi urada odhoda.

Pri uradu odhoda ni treba opraviti nobenih formalnosti.

▼M4

2.  Carinski urad, pristojen za namembno postajo, deluje kot namembni urad. Formalnosti, navedene v členu 421, se opravijo v namembnem uradu.

3.  Če je blago sproščeno v prosti promet ali dano v neki drug carinski postopek na vmesni postaji, carinski urad, pristojen za to postajo, deluje kot namembni urad. Ta carinski urad žigosa lista 2 in 3 ter dodatni izvod lista 3, ki ga preda železniška družba, in jih potrdi z eno od naslednjih navedb:

▼M21

▼A2

▼M4

Ta urad železniški družbi takoj vrne lista 2 in 3, potem ko ju je žigosal in obdržal dodatni izvod lista 3.

4.  Postopek, naveden v odstavku 3, se ne uporablja za proizvode, za katere je treba plačati trošarino, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in členu 5(1) Direktive Sveta 92/12/EGS ( 9 ).

5.  V primeru, navedenem v odstavku 3, lahko pristojni carinski organi za namembni urad zahtevajo poznejše preverjanje zaznamkov, ki so jih pristojni carinski organi za vmesno postajo vnesli na lista 2 in 3.

▼B

Člen 424

1.  Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal, nastopata v vlogi urada odhoda oziroma namembnega urada tista carinska urada, ki sta navedena v členu 423(1) oziroma 422(2).

2.  Pri urad u odhoda oziroma namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 425

Šteje se, da se blago, ki se prevaža v skladu s členom 423(1) ali 424(1), prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, razen če se ugotovi skupnostni status tega blaga v skladu s členi 313 do 340.

▼M19

B.

Določbe o prevozu blaga v velikih zabojnikih

▼M12

Člen 426

Če se blago tovori v okviru skupnostnega tranzitnega postopka, se ustrezne formalnosti poenostavijo skladno s členi 427 do 442 za blago v velikih zabojnikih, ki jih tovorijo železniške družbe s pomočjo transportnih podjetij kot posrednikov s predajnim listom, imenovanim „predajni list TR‘;. Tak prevoz lahko vključuje druge vrste prevoza razen železnice, od kraja nakladanja do najbližje primerne železniške postaje in od najbližje železniške postaje do kraja razkladanja, ter kakršen koli prevoz, ki se med obema postajama opravi po morski poti.

▼B

Člen 427

V členih 426 do 442:

▼M12

▼M19

Člen 428

Predajni list TR, ki ga uporabljajo prevozna podjetja, ima enako pravno veljavo kakor tranzitne deklaracije.

▼B

Člen 429

1.  Prevozno podjetje v vsaki državi članici daje na razpolago carinskim organom v kontrolne namene prek nacionalnega zastopnika ali zastopnikov evidence, ki jih vodi njihova obračunska služba ali službe ali pa službe nacionalnega zastopnika ali zastopnikov.

2.  Prevozno podjetje ali njegov nacionalni zastopnik ali zastopniki carinskim organom na njihovo zahtevo pošljejo vse dokumente, računovodske evidence ali informacije, povezane z zaključenimi prevozi ali prevozi v teku, za katere ti organi menijo, da bi jih morali videti.

3.  Kadar se v skladu s členom 428 predajni listi TR obravnavajo tako kakor ►M19  deklaracije za skupnostni tranzit ◄ , prevozno podjetje ali njegov zastopnik ali zastopniki:

Člen 430

1.  Pri prevozih iz člena 426, ki jih prevzame prevozno podjetje države članice, je glavni zavezanec železniška družba te države članice.

2.  Pri prevozih iz člena 426, ki jih prevzame prevozno podjetje tretje države, je glavni zavezanec železniška družba države članice, prek katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti.

Člen 431

Če je treba opraviti carinske formalnosti med prevozom do postaje odhoda ali od namembne postaje, pa prevoz ne poteka po železnici, se posamezni predajni list TR lahko nanaša le na en veliki zabojnik.

Člen 432

Prevozno podjetje zagotovi za označitev prevozov, ki se izvajajo po skupnostnem tranzitnem postopku, nalepke s piktogramom, katerih vzorec je prikazan v Prilogi 58. Nalepke je treba nalepiti na predajni list TR in na ustrezni veliki zabojnik ali zabojnike.

▼M12

Nalepka iz prvega odstavka se lahko nadomesti z žigom v zeleni barvi, ki ponazarja piktogram, prikazan v Prilogi 58.

▼B

Člen 433

Kadar se prevozna pogodba spremeni, tako da se:

prevozno podjetje ne izpolni spremenjene pogodbe brez predhodnega soglasja urada odhoda.

V vseh drugih primerih lahko prevozno podjetje izpolni spremenjeno pogodbo; o spremembi pa nemudoma obvesti urad odhoda.

Člen 434

1.  Kadar se prevoz, za katerega se uporablja skupnostni tranzitni postopek, začne na carinskem območju Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal, se predajni list TR predloži uradu odhoda.

▼M13

2.  Urad odhoda jasno vnese v razdelek, pridržan za carino na listih 1, 2, 3A in 3B tovornega lista TR:

Kratica „T2“; ali „T2F“; se potrdi z žigom urada odhoda.

3.  Urad odhoda vnese v razdelek, pridržan za carino na listih 1, 2, 3A in 3B tovornega lista TR ločene sklice za zabojnik(-e) glede na to, katero vrsto blaga vsebujejo, in kratico „T1“;, „T2“; ali „T2F“;, kjerkoli predajni list TR pokriva:

4.  V primerih, ki jih pokriva odstavek 3, ko se uporabljajo seznami velikih zabojnikov, se za vsako kategorijo zabojnika izdelajo ločeni seznami, serijska številka ali številke zadevnega seznama ali seznamov pa se vnesejo v razdelek, namenjen carini, na listih 1, 2, 3A in 3B predajnega lista TR. Kratica „TI“;,„T2“; ali „T2F“;, ki ustreza kategoriji uporabljenega zabojnika, se vnese ob serijski(-h) številki(-ah) seznama(-ov).

▼B

5.  Vsi listi predajnega lista TR se vrnejo udeležencu.

6.  Blago iz ►M19  člena 340c(2) ◄ se, v skladu s pogoji, ki jih določa vsaka država članica, daje v notranji skupnostni tranzitni postopek za celotno pot brez predložitve predajnega lista TR za to blago uradu odhoda in brez namestitve nalepk iz člena 432. Ta opustitev pa ne velja za predajne liste TR, sestavljene za blago, ki je zajeto v določbah ►M18  člen 843 ◄ .

7.  Predajni list TR za blago iz odstavka 2 je treba predložiti namembnemu uradu, kjer je blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet ali za drug carinski postopek.

Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti za blago iz ►M19  člena 340c(2) ◄ .

8.  Prevozno podjetje za kontrolne namene iz člena 429 da v namembni državi, v skladu z določbami iz medsebojnega dogovora, carinskim organom na razpolago vse predajne liste TR, ki se nanašajo na prevoze iz odstavka 6.

9.  Kadar se skupnostno blago prevaža po železnici z ene točke v državi članici do točke v drugi državi članici prek ozemlja tretje države, ki ni članica EFTE, se uporablja notranji skupnostni tranzitni postopek. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe odstavkov 6, 7 drugi pododstavek in 8.

Člen 435

Istovetnost blaga se zagotavlja v skladu s ►M19  členom 357 ◄ .Urad odhoda pa običajno ne namešča carinskih oznak na velike zabojnike, kadar ukrepe za zagotovitev istovetnosti sprejmejo železniške družbe. Če se oznake namestijo, se to navede v polju, predvidenem za carino na listih 3A in 3B predajnega lista TR.

Člen 436

1.  V primerih iz prvega pododstavka člena 434(7) prevozno podjetje predloži liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR namembnemu uradu.

2.  Namembni urad takoj vnese zaznamek na lista 1 in 2 ter ju vrne prevoznemu podjetju, list 3A pa obdrži.

Člen 437

1.  Kadar se prevoz začne na carinskem območju Skupnosti, končal pa naj bi se zunaj njega, se uporabljata člena 434(1) do (5) in 435.

2.  Carinski urad, ki je pristojen za mejno postajo, prek katere blago zapusti carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi namembnega urada.

3.  Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 438

1.  Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, končal pa naj bi se na njem, carinski urad, ki je pristojen za mejno postajo, prek katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi urada odhoda. Pri uradu odhoda ni treba opraviti nobenih formalnosti.

2.  Carinski urad, pri katerem se predloži blago, nastopa v vlogi namembnega urada.

Formalnosti, predpisane v členu 436, se opravijo pri namembnem uradu.

▼M6

3.  Kadar se blago sprosti v prosti promet ali da v neki drug carinski postopek na vmesni postaji, carinski urad za to postajo deluje kot namembni carinski urad. Ta carinski urad žigosa liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR, ki ga je predložilo prevozniško podjetje, in jih potrdi z vsaj eno od naslednjih navedb:

▼A2

▼M6

Ta urad prevozniškemu podjetju nemudoma vrne lista 1 in 2, potem ko ju je žigosal, obdrži pa list 3A.

4.  Določbe člena 423(4) in (5) se uporabljajo smiselno.

▼B

Člen 439

1.  Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal, nastopata v vlogi urada odhoda in namembnega urada tista carinska urada, ki sta navedena v členu 438(1) oziroma 437(2).

2.  Pri uradu odhoda ali namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 440

Šteje se, da se blago, ki se prevaža v skladu s členom 438(1) ali 439(1), prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, razen če se ugotovi skupnostni status tega blaga v skladu z določbami členov 313 do 340.

▼M19

C.

Druge določbe

▼B

Člen 441

1.   ►M19  Člena 350 in 385 ◄ veljajo za vse nakladnice, ki so priložene tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR. Število priloženih nakladnic se vpiše v polje, predvideno na tovornem listu CIM oziroma predajnem listu TR za podatke o spremnih listinah.

Nakladnica poleg tega vsebuje številko vagona, na katerega se nanaša tovorni list CIM, ali po potrebi številko zabojnika, ki vsebuje blago.

2.  Pri prevozih, ki se začnejo na carinskem območju Skupnosti in zajemajo blago, ki se prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, pa tudi blago, ki se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, se sestavijo ločene nakladnice; pri prevozu blaga v velikih zabojnikih na podlagi predajnega lista TR se ločene nakladnice sestavijo za vsak veliki zabojnik, ki vsebuje obe kategoriji blaga.

Zaporedne številke nakladnic, ki se nanašajo na eno od obeh kategorij blaga, se vpišejo v polje, ki je predvideno za poimenovanje blaga na tovornem listu CIM oziroma predajnem listu TR.

3.  V primerih iz odstavkov 1 in 2 in za namene postopkov, predvidenih v členih 413 do 442, so nakladnice, ki so priložene tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR, njun sestavni del in imajo enak pravni učinek.

Izvirnik takih nakladnic postaja odpreme opremi z žigom.

▼M19

D.

Obseg uporabe običajnih postopkov in poenostavljenih postopkov

▼B

Člen 442

1.  Kadar se uporabi skupnostni tranzitni postopek, določbe členov 412 do 441 ne onemogočajo uporabe postopkov, določenih ►M19  v členih 344 do 362, 367 do 371 in 385 ◄ , določbe členov 415 in 417 ali 429 in 432 pa se kljub temu uporabljajo.

2.  V primerih iz odstavka 1 se pri izpolnjevanju tovornega lista CIM ali predajnega lista TR sklicevanje na uporabljeni(-e) dokument(-e) za skupnostni tranzit razločno vpiše v polje, predvideno za podatke o spremnih listinah. Sklicevanje vključuje vrsto dokumenta, urad, ki ga je izdal, ter datum in evidenčno številko vsakega uporabljenega dokumenta.

List 2 tovornega lista CIM ali lista 1 in 2 predajnega lista TR overi železniška družba, pristojna za zadnjo železniško postajo v skupnostni tranzitni operaciji. Družba overi dokument, potem ko ugotovi, da prevoz blaga poteka na podlagi dokumenta za skupnostni tranzit ali navedenih dokumentov.

3.  Kadar se skupnostna tranzitna operacija izvaja na podlagi predajnega lista TR v skladu s členi 426 do 440, se za uporabljeni tovorni list CIM ne uporabljata odstavek 1 in 2 in členi 413 do 425. V tovornem listu CIM se v polju, predvidenem za podatke o spremnih listinah, razločno navede sklicevanje na predajni list TR. Sklicevanje vključuje besede „predajni list TR“, ki jim sledi zaporedna številka.

▼M19

Člen 442a

1.  Če predložitev deklaracije za skupnostni tranzit pri uradu odhoda ni potrebna za blago, ki se prevaža s tovornim listom CIM ali s predajnim listom TR v skladu s členi 413 do 442, sprejmejo carinski organi potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izvodi št. 1, št. 2 in št. 3 tovornega lista CIM ali izvodi št. 1, št. 2, št. 3A in št. 3B predajnega lista TR označeni z oznakami „T1‘, „T2‘ oziroma „T2F‘.

2.  Če je blago, ki se prevaža v skladu s členi 413 do 442, namenjeno pooblaščenemu prejemniku, lahko carinski organi določijo, da mora z odstopanjem od člena 406(2) in člena 408(l)(b) izvoda št. 2 in št. 3 tovornega lista CIM ali izvode št. 1, št. 2 in št. 3A predajnega lista TR železniška družba ali drugo prevozno podjetje izročiti neposredno namembnemu uradu.

▼M19

Pododdelek 9

Poenostavljeni postopki za zračni prevoz

▼M19 —————

▼M19

Člen 444

1.  Letalskemu prevozniku se lahko izda dovoljenje za uporabo blagovnega manifesta kot tranzitne deklaracije, če ustreza vzorcu iz dodatka 3 k Prilogi 9 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (poenostavljeni postopek — raven 1).

Za skupnostne tranzitne operacije dovoljenje navaja obliko blagovnega manifesta ter letališča odhoda in namembna letališča. Letalski prevoznik pošlje carinskim organom vsakega zadevnega letališča overjen izvod dovoljenja.

2.  Če prevozna operacija zajema blago, ki ga je treba dati v zunanji skupnostni tranzitni postopek, in blago, ki ga je treba dati v notranji skupnostni tranzitni postopek iz člena 340c(l), se tako blago navede na ločenih blagovnih manifestih.

3.  Na vsakem blagovnem manifestu mora biti zaznamek z datumom in podpisom letalskega prevoznika, ki ga označi:

4.  Manifest vsebuje tudi naslednje podatke:

Za vsako pošiljko tudi navaja:

Če je blago v skupinah, se njihov opis, če je to primerno, nadomesti z vnosom „konsolidacija‘; ki se lahko krajša. V takšnih primerih letalski tovorni listi za pošiljke na manifestu vsebujejo običajen opis blaga skupaj z vsemi potrebnimi podatki za ugotavljanje istovetnosti blaga.

5.  Vsaj dva izvoda manifesta je treba predložiti carinskim organom na letališču odhoda, ki obdržijo en izvod.

6.  En izvod manifesta je treba predložiti carinskim organom na namembnem letališču.

7.  Enkrat na mesec, potem ko preverijo verodostojnost seznama, carinski organi na vsakem namembnem letališču pošljejo carinskim organom na vsako letališče odhoda seznam manifestov, prejetih v preteklem mesecu, ki ga sestavijo letalski prevozniki.

Opis vsakega manifesta na tem seznamu vsebuje naslednje podatke:

Dovoljenje lahko tudi določa, da letalski prevozniki sami pošiljajo podatke iz prvega pododstavka.

Če se odkrijejo nepravilnosti v zvezi s podatki na manifestih z navedenega seznama, carinski organi na namembnem letališču obvestijo carinske organe na letališču odhoda in organ, ki je dovoljenje izdal, z navedbo zlasti letalskih tovornih listov za obravnavano blago.

Člen 445

1.  Letalskemu prevozniku se lahko izda dovoljenje, da kot tranzitno deklaracijo uporablja manifest, ki se pošilja s sistemi elektronske izmenjave podatkov, če opravlja veliko letov med državami članicami (poenostavljeni postopek — raven 2).

Z odstopanjem od člena 373(l)(a) ni potrebno, da imajo letalski prevozniki sedež v Skupnosti, če imajo tam območno podružnico.

2.  Ob prejemu vloge za dovoljenje carinski organi obvestijo druge države članice, na katerih ozemlju so letališča odhoda in namembna letališča, povezana z elektronskimi sistemi izmenjave podatkov.

Če v 60 dneh od obvestila ni prejet ugovor, carinski organi izdajo dovoljenje.

Takšno dovoljenje velja v vseh zadevnih državah članicah in se uporablja samo za skupnostne tranzitne operacije med letališči, na katera se nanaša.

3.  Zaradi poenostavljanja postopka se manifest, sestavljen na letališču odhoda, pošlje namembnemu letališču z elektronskim sistemom izmenjave podatkov.

Letalski prevoznik ob ustrezne postavke na manifestu vnese naslednje:

Manifest vključuje tudi podatke iz člena 444(4).

4.  Šteje se, da je skupnostni tranzitni postopek končan, ko sta manifest, poslan po sistemu elektronske izmenjave podatkov, in blago predložena carinskim organom namembnega letališča.

Dokumentacija, ki jo hrani letalski prevoznik, vsebuje vsaj podatke iz drugega pododstavka odstavka 3.

Po potrebi carinski organi na namembnem letališču pošljejo carinskim organom na letališču odhoda ustrezne podatke iz manifesta, ki so ga prejeli z elektronskim sistemom izmenjave podatkov, v preverjanje.

5.  Brez poseganja v določbe iz členov 365 in 366, 450a do 450d in naslova VII zakonika:

Pododdelek 10

Poenostavljeni postopki v pomorskem prometu

Člen 446

Če se uporabljata člena 447 in 448, ni treba predložiti zavarovanja.

Člen 447

1.  Ladijskemu prevozniku se lahko izda dovoljenje za uporabo blagovnega manifesta kot tranzitne deklaracije (poenostavljeni postopek — raven 1).

Za skupnostne tranzitne operacije dovoljenje navaja obliko manifesta ter pristanišča odhoda in namembna pristanišča. Ladijski prevoznik pošlje carinskim organom vsakega zadevnega pristanišča overjeni izvod dovoljenja.

2.  Če ena prevozna operacija zajema blago, ki ga je treba dati v zunanji skupnostni tranzitni postopek, in blago, ki ga je treba dati v notranji skupnostni tranzitni postopek v skladu s členom 340c(l), se tako blago navede na ločenih manifestih.

3.  Na vsakem manifestu mora biti zaznamek z datumom in podpisom ladijskega prevoznika, ki ga označi: